URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

- organiziranje knjižnične matične dejavnosti - vodenje knjižnic oz. oddelkov večjih knjižnic - načrtovanje in organizacija dejavnosti knjižnic, knjižničnih mrež in siste- ma - strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje knjižničnih delavcev - bibliopedagoško delo in pouk bibliotekarstva - raziskovalno delo na področju bibliotekarstva - dela v programski, organizacijski, prodajni in propagandni dejavnosti založništva. Obseg znanj in sposobnosti, ki naj bi jih imeli diplomirani bibliotekarji ob izstopu iz študija, je izredno širok in tudi Ambrožičeva dvomi, da "diplo- manti bibliotekarstva res pridejo v prakso "oboroženi" s tako obsežnim znanjem" (ibid., str. 60). Ob izkušnjah, ki jih imam sama s sodelovanjem s študenti ali mladimi diplomanti, lahko trdim, da je njihov obseg znanja precej pod deklariranim. Res pa je, da jim njihovo temeljno bibliotekarsko znanje omogoča, da bistveno hitreje obvladajo zahteve delovnega mesta kot diplomanti začetniki z drugih fakultet. Poleg tega mislim, da jim bibliotekar- ski študij privzgoji zelo pozitiven odnos do profesije in tudi do dejavnosti in pomena knjižnic. V kratkem bi lahko rekla, da obvladajo le znanja, navedena v prvih dveh zgornjih alinejah, za ostala pa, ki zahtevajo nekaj izkušenj v menedžmentu, analitičnem in raziskovalnem delu, andragogiki in peda- gogiki, bodo potrebovali kontinuirano usposabljanje skozi različna obdobja svoje kariere. Seveda se strinjam z Ambrožičevo, ki pravi, "da bo potrebno izdelati evalvacijo kvalitete študija, a šele potem, ko se bo število diploman- tov povečalo", in dodajam, ko bo možno slediti njihovim karierskim potem. Seveda se program študija nenehno dograjuje, saj je oddelek star šele deset let in ga pesti kronično pomanjkanje dovolj usposobljenih predavateljev. Tako se je ob prehodu v samostojni študij kurikulum precej moderniziral. Primerjali bomo učna programa dvopredmetnega (A) študija iz leta 1993/94 in samostojnega študija iz leta 1996/971 1 . Predmetnika bomo razdelili glede na temeljna področja znanja, ki naj bi jih z ozirom na teoretična spoznanja v nalogi obvladali bibliotekarji: temeljno bibliotekarsko znanje, informacijsko oz "računalniško" znanje, menedžersko in komunikacijsko znanje. 1 Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Vsebine predmetov in literatura. Šolsko leto 1996/97. Ljubljana, 1996