URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

izbere enega od programov FF (od 218 študentov - 20% slovenski jezik, 17% sociologija kulture, 13% zgodovina, 11% sociologija itd.). Edina opažena povezava izven FF je bila z novinarstvom in teologijo. Tako "željena inter- disciplinarnost oz. povezovanje bibliotekarstva s humanistično-družboslov- nimi in naravoslovnimi študiji torej ni dosežena" (Ambrožič, 1994, str. 62). V Šolskem letu 1 9 9 6 / 9 7 j e študiralo bibliotekarstvo kot dvopredmetni študij 192 rednih in 8 izrednih študentov, od tega 130 (54,2%) rednih in 6 izrednih po A programu. Informacij o povezavah z drugimi predmeti na oddelku ne vodijo več. Kot samostojni študij pa je izbralo bibliotekarstvo 48 rednih in 87 izrednih študentov. Tu so posebej zanimivi študentje ob delu. Teh je 58 in so vsi vpisani v tretji letnik, saj so to ljudje, ki so že dolga leta zaposleni v knjižnicah in imajo končano 1. stropnjo bibliotekarstva na bivši Pedagoški akademiji, ki ne obstaja več. Ti doslej niso imeli možnosti nadaljevati študija, če niso želeli nadaljevati tudi študija vzporednega predmeta, ki so ga absol- virali na PA. S samostojnim izrednim študijem seje torej Oddelek za bibliotekarstvo v letu 1996 prvič vključil v permanentno izobraževanje zaposlenih v knjižnicah. Študirajoči bodo po končanem študiju prejeli naziv diplomirani bibliotekar, ne bodo pa si pridobili specializiranega informacijskega poklica, ker je študij splošen in za vse enak oz. ni specializiran za različne poklice v knjižničarstvu, ne glede na morebitne strokovne afinitete posameznika. Podatki o delovnih mestih, kijih zasedajo študenti ob delu, kažejo, da jih od 37, za katere podatki obstajajo, 15 opravlja delo vodje knjižnice ali oddelka v knjižnici. Ti potrebu- jejo visokošolsko izobrazbo za uspešno opravljanje dela na aktualnem de- lovnem mestu, ostali pa bodo po končanem študiju po vsej verjetnosti napredovali na zahtevnejša in bolj specializirana delovna mesta. Pričakovati smemo torej, da bodo njihove potrebe po permanentnem usposabljanju obstajale tudi še vnaprej, in sicer bodisi v smeri ožje specializacije ali menedžmenta. Vsebina izobraževanja Program Bibliotekarstvo se poučuje bodisi kot dvopredmetni (A ali B) pro- gram, ki se lahko povezuje s katerokoli študijsko skupino družboslovne, jezikoslovne, kulturne ali naravoslovne usmeritve, bodisi kot samostojni program (od. štud. leta 1996/97). Po zaključku študija dobi študirajoči naziv Diplomirani bibliotekar. Študij na visoki stopnji naj bi diplomiranemu bib- liotekarju nudil naslednja znanja (Ambrožič, 1994, str.59-60): - poznavanje teoretičnih osnov in razvoja bibliotekarske vede in njenih strokovnih področij ter knjižnične dejavnosti - opravljanje strokovnih del in vodenje strokovnih postopkov pri pridobi- vanju, obdelavi, uporabi in hranjenju knjižničnega gradiva, organiziranje in opravljanje informacijske in komunikacijske dejavnosti