URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

avtorskih značnic, podaja skrajšan naslov, imipresum, navedke b ib lio­ grafskih ropertorijev, torej vse p o­ datke, iki so potirflbni za id en tifi­ kacijo izdaje, in na koncu biblio- tečno signaturo. Ti zapisi im ajo večinom a za podlago om enjeni I n ­ d i c e g e n e r a l e , kolikor daleč Ie-ta sega, drugi pa različne repcrtoriije in kataloge od H aina in njegovih d o ­ polnil navzgor pa d o GW , BMC i. dr. ter do katalogov H rvaške in Slovenije. R azum ljivo je, da zato navedki niso zmeraj dosledni. Ta­ ko n. pr. seznam odstopa od ob i­ čajno latinizirane oblike tiskarje­ vega im ena in uporablja italijan ­ sko (št. 20 , 26), izpušča podatetk. da je delo ilustrirano (št. 3 in 15), ne upošteva novejših ugotovitev glede kraja in časa tiska (št. 16, 21 ) ali pa ne navede izdajatelja (št. 18). Nedosledno navaja števil­ ke po BMC (št. 2 , 5, 12 , 18, 19—26) kakor tudi po hrvaškem (navedeno pri št. 2 in 15, ne pa tudi pri 3, 5. 7, 8 , 9, 10, 17 in <i 9) in slovenskem katalogu (navedeno pri št. 2, 4, 6 , 11, 16, 17 in 24, ne pa tudi pri št. 7, 9, 15 in 18). Za tiskovne napake štejem citata pri št. 10 (prav B M C V 513) in pri št. 24 (prav 11C 13J9), pri št. 19 pisavo številke (prav q u a t i u o r ) in na str. 18 krajšavo im ena (prav G s p a n A .) Prav grdo jo je zagodel škrat v uvodu, kjer je na str. 6 zapisano, da je najsta­ rejši tisk te zbirke G. Zainerjeva avgsbuirška izdaija Švabskega zr­ cala iz 1. 1475, modtem ko beremo v katalogu pod št. 22 , da je Salu- stova K atilinova zarota in Vojna z Jugurto (v m odernih repcrtorijih skrajšano v Opera) natisnil v B e­ netkah V indelinus de Spira že 5 let prej. Čudno, da v tako drobni knjižnici sorazm erno toliko nerod­ nosti! Po vsebinski sestavi, ki bi jo k a ­ zalo tudi p rik azati v uvodu, je ta razmerom a m ajhna zbirka nepri­ čakovano pisana, saj pripada manj <xl p olovice del teološkim d iscip li­ nam. B iblijski tekst je zastopan le 112 s kom entarjem (Tomaž A kvinskij, liturgični z oglejskim brevirjem , pastoralni z zbirko pridig (Leonar- dus de Utino), m oralna in druga filozofsJkoteološka dokum entacija pa z A vguštinom (5 dela), Bernar­ dom (2 deli), A ngelom de Clavasio, Antoniinom Florentincem , B onaven­ turo in Platino. Med posvetnim i teksti daleč prednjači zgodovino­ p isje (Colum na, Jacobus P hil. Ber- gom ensis, L ivij, 'Sabelicus, Suetonij in Valerij Velj), sledi pravo (Fur­ lanske konstitucije, nemško Švab- sko zrcalo in Petrus Lombardus), nato klasično leposlovje (Horac), filologija (Balbus), pa še astrono­ m ija (Alfonz K astilski) in vojaške veščine (Valturius). Prim erjava go- riškega kataloga s slovenskim im hrvaškim pokaže, da im am o pri nas v razvidu 11 , na H rvaškem pa 10 istih izdaj, od katerih se v obeh slednjih ponovi 5 del. Med tiskarji zavzem ajo prvo mesto Italijani (13), tem tesno sledijo N em ci ( 10 ), na koncil vrste pa so še Francoz, Flam ec in Hrvat. D obriča D obri- čeviča veronski tisk (Valturius, D e re m ilitari) ni ugotovljen v nobeni jugoslovanski knjižnici. H koncu še tole: škoda, da se avtor n i odločil, da bi b ibliograf­ skem u seznam u pridružil opis p o­ sam eznih prim erkov, kajti vsaka inkunabula je že zaradi svoje ča­ stitljive starosti osdbek zase in se i 'e drži dobršen del zgodovine. Ta- :o pojm ujejo danes svojo nalogo vsi popisovalci inkunabul, zlasti še, če zbirke niso prevelike in jih je m ogoče obvladati. Iz ugotavljanja značaja, izvora in starosti vezav, knjigoveškega m ateriala, posebno pa ob razbiranju beležk in roko­ pisnih m arginalij je velikokrat m o­ goče nabrali m nogo raznovrstnega, zanim ivega kulturnozgodovinskega gradiva, 'kakor so n. pr. historiat prim erka, podatki o nijega lastn i­ kih, cena, razni pom em bni lokalni dogodki itd., včasih pa pride pri takem proučevanju na dan kak pom em ben dokum ent ali pa drago-