URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

nost, druge pu m nogo manj, da si za slovensko in m akedonsko knji­ ževnost ni poiskal strokovnega so­ delavca, da je v obravnavanju več nedoslednosti, da so podatki pre­ več nezanesljivi in pom anjkljivi. Moti tudi fonetična pisava tujih osebnih imen in precejšnje število tiskovnih napak. Slovensika književnost je v leksi­ konu obdelana tako pom anjkljivo, netočno in celo napačno, da leksi­ kon ne more biti nikom ur zane­ sljiv priročnik. Čeprav je korek­ turo opravljal slovenski rojak prof. dr. A lbin Vilhar, je vendar m arsi­ kaj prezrl. A vtorjev namen, sestaviti upora­ ben leksikon, je biil dober, toda iz­ bor gradivu in njegova obdelava tega namena nista dosegla. Priča­ kujem o, da bo šele ob upoštevanju pripomb, ,ki jih bo ta leksikon iz­ zval, m ogoče sestaviti ob sodelova­ nju več delavcev zadovoljiv leksi- Stanko Bulic MANZINI G U ID O : GLI INCU- NABOLI DELLA BIBIJO TECA GOVERNATIVA E DELLA B I­ BLIOTECA CIVICA D l GORIZIA. Goriziia 1958. 15 + (II) str. 8 °. Ilustr. R avnatelj D ržavne in Mestne knjižnice v Gorici dr. G nido Man- zini je konec 1958. leta objavil seznam 26 inkunabul, ki jih danes hranita im enovani biblioteki, in to v reviji S t u d i G o r i z i a n i (1958, vol. XXIV, 81—9) in še kot ponatis v posebni brošuri. Pojav tega po šte­ vilu zaibalcženih prim erkov sicer skrom nega, po tiskani oprem i pa prikupnega kataloga nus posebej veseli, ker nas seznanja z gradi­ vom, ki ga moramo imeti v razvi­ du, ker je »stara« Gorica sto- in stoletja pripadala istem u kulturne­ mu krogu kakor vsa druga zdajšnja in nekdanja slovenska nahajališča inkunaibul. Z ugotavljanjem številč­ nega stanja najstareiših tiskov in njihove vsebine Kino skušali v uvod­ ni študiji h knjigi I n k u n a b u l e v S l o v e n i j i osvetliti Ikulturnc razmere pri nas pred izidom prve slovenske knjige, pa bi bilo zelo dobrodošlo, če bi v dopolnilo dobljene podobe mogli uporabiti tudi popise inkuna­ bul zlasti iz tržaških, goriških, ce­ lovških in graških knjižnic. Priču­ joči seznani prinaša m arsikaj zani­ m ivega, v bistvu pa ne sprem inja naših zaključkov, zlasti še ker na­ čelno ne upošteva vseh inkunabul, 'ki so danes ohranjene še v drugih goriških knjižnicah, še celo pa ne tistih, ki so jih vse do I. 1914 hra­ nili v Gorici. Iz kratkega uvoda (str. 7—9i) iz­ vemo namreč, da je im el avtor na­ men, podati praktičen pripom oček obiskovalcem obeh knjižnic, ki sta že dolgo upravno in funkcionalno, ne pa tudi glede na uskladiščeno gradivo združeni. N adalje beremo v uvodu, da so vse zabeležene iz­ daje bibliografsko že znane in se zato individualni popis vsakega prim erka ni zdel potreben, da ita­ lijansko standardno delo I n d i c e g e n e r a l e d e g l i i n c u n a b o l i d e l l e b i- b l i n t e c h e d 11a l i a v doslej izdanih zvezkih treh <xl tu zabeleženih ne navaja, da predstavljajo tri večje redkosti, od katerih sta med tek­ stom dve celostrunsiko reproduci­ rani, ter du je po tiskarskih krajih 21 prim erkov z italijanskega (18 iz Benetk, po ena iz Milana, Verone in Čedada), pet pa z nekdanjega ozirom a zdajšnjega nem škega jezi­ kovnega ozem lja (3 iz Bazla, po ena iz A ugsburga in Strassbourga). Slednjič pravi uvod, da je 25 izdaij last D ržavne, to je neposredne na­ slednice bivše Licejske ozirom a Študijske knjižnice, ki je dedovala svoj osnovni fond po knjižnici 1775. leta ukinjenega jezuitskega kolegija, to je W erdembengovcga sem inarju, m edtem ko so trije pri­ merki prišli v Mestno iz knjižnice goriškega učenjaku in bibliofila G. D. D elia Bona. Katalog je urejen po običajni ra­ bi, nam reč po abecednem redu