URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

To je sam o nekaj važnejših pri­ porni) k slovenskem u gradivu v prvem poglavju. N ič bollj.ša niso druga poglavja. V poglavju o tujih pisateljih so na približno 200 straneh navedeni v abecednem redu listi. >koji su stekli izvestan književni ugled i vam svoje zemlje«. Izbor pa je se­ veda pripuščen osebnem u okusu. N aslovi tujih del se vsi navajajo sam o v srbohrvaškem prevodu. V tem je druga osnovna napaka lek­ sikona, zakaj iz prevedenih naslo­ vov nihče ne more zvedeti, ali je delo prevedeno ali ne. Uporabnik leksikona pa bo iskal odgovor rav­ no na to vprašanje. Vsa tuja im e­ na so pisana fonetično. V poglavju o zbranih delih in knjižnih zbirkah, ki je najobsež­ nejše in šteje nad 300 strani, za­ man iščemo slovenskega imena. Pojavi sc sicer enkrat Cankar, a še takrat v srbskem prevodu Odabra- nih del. Vendar bi bil ravno se­ znam zbranih in izbranih del slo­ venskih in v slovenščino prevede­ nih tujih pisateljev zelo potreben. Še mnogo bolj iskam pa bi bil se­ znani slovenskih predvojnih in po­ vojnih knjižnih zbirk, ker jih zla­ sti za obdobje 1913— 1945 nimamo nikjer zlbranih in jih tudi naše knjižnice nim ajo v celoti. Med jugoslovanskim i knjižnim i založbam i so slovenske prikazane zelo skopo in površno. Med pred­ vojnim i m anjkajo n. pr. A kadem ­ ska založba, Cankarjeva družba, liram , K m etijska m atica, Sloven­ ska šolska m atica, T iskovna zadru­ ga, U m etniška propaganda. J. Kra­ jec v Novem m estu idr. Pri Mo­ horjevi družbi beremo, «la se je preselila iz Celja na Prevalje, bilo pa je ravno narobe. Leto njene ustanovitve ni neznano. D elala pa tudi ni sam o do druge svetovne vojne, am pak tlela še dandanes. Vodniilkova družba ne spada med založbe po iletu 1958. am pak v do­ bo med obem a svetovnim a vojna­ ma. Ali res ni m ogoče dobiti za slovenske založbe točnejših podat­ kov? Shema za razdelitev knjig po strokah v knjigarni je sprejem lji­ va, enako razporeditev knjig v knjižnicah po strokah na podlagi m ednarodne decim alne klasifika­ cije. /a družbene vede uporablja varianto, ki jo poznamo iz publi­ kacij Bibliografskega inštituta FLR Jugoslavije, sam o da nam esto zvez­ dice uporablja pom išljaj. Poglavje o knjižnih nagradah bi lahko odpadlo. U rejeno je po in­ štitucijah, ki so «lajale nagrade, ne po abecedi nagrajencev, zato> je skoraj neuporabi ji vo. Prežihov Vo- ranc ni dobil nagrade za zbirko pripovedk S o ln c e , am pak za S o l ­ z ic e . Tudi poglavje o b ibliografiji je obdelano enako nepopolno kot prejšnja poglavja. Mod slovenskim i bibliografijam i zaman iščem o Mar­ je B oršnikove Kratek b ibliograf­ ski pregled (1955), ki bi m ogel tudi avtorju dobro koristiti. V seznamu slovst venih zgodovin ne srečam o ne Slodnjaka za slovensko ne Sušni­ ka za svetovno književnost. Med (literaturo o knjižničarstvu ni ne Pirjevca, ne Preglja, ne Rijavca in Zidarjeve. Med spisi o tiskarstvu ni najti niti enega slovenskega de­ la, čeprarv jih imamo že kakih d e­ set. Zadnje poglavje ima štiri regi­ stre, 'ki om ogočajo la/jo uporabo seznam ov zbranih del in knjižnih zbirk (gl. tretje poglavje). Leksikon koristi še najbolj s tem, da prinaša precej obširen seznani zbranih del in knjižnih zbirk za srbohrvaško književnost, vsa dru­ ga poglavja pu zbujajo in nogo pri­ pomb in neizpolnjenih želja. Poglavitne napake so, da se je tuko obširnega in zahtevnega delu lotil en sum človek, da se je v iz­ boru gradiva om ejil predvsem na leposlovje, medtem ko je strokov­ no in znanstveno literaturo v celoti izločil, da je v leposlovju upošte­ val predvsem srbohrvaško književ­ 110