URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

cev biografij pa do sodobnikov. U poštevani so pesniki in p isatelji ter slovstveni zgodovinarji, k i so napisali vsaj po eno (kvalitetno de­ lo, ter nekaj bolj znanih filozof­ skih pisateljev in zgodovinarjev, če so objavili več sam ostojnih knjig. Prva osnovna napaka leksikona je že v tem, da je krog pisateljev silno zožen, sa j so izpuščeni vsi p i­ satelji strokovnih in znanstvenih del. Teh pa je velik o in pripom o­ ček za orientacijo v tem knjižnem bogastvu ni nič manj potreben, najbrž pa celo potrobnejši kot za leposlovje. Podroben pregled prvega p oglav­ ja kaže glede slovenske književno­ sti vrsto pom anjkljivosti, netočno­ sti in nedoslednosti. Več pom em bnih slovenskih pisa­ teljev je izpuščenih, n. pr. Cajnkar, Iz. Cankar, D ajnko, D alm atin, Fei- gel, Grum, llip o lit, Janežič, Lesko­ vec, Linhart, Maister, Majcen, Ma- lenškova, V. Mole, R ibičič, Rob, Svetofcriški, V aštetova, Fr, Vodnik, Zorec idr. Slabo so zastopani slov­ stveni zgodovinarji, ker m anjkajo vsai še O cvirk, Petre, Rupel, Slod­ njak in Žigon. Če so sprejeli jezi­ koslovci Kopitar, M etelko in Mi­ klošič, bi lank o bili tudi Breznik, N ahtigal, Pleteršnik, Ramovš, Škra- bec in Štrekelj. Kje so slovenski filozofski pisatelji? Pri nekaterih pisateljih se naga­ jajo netočni biografski podatki. N ekaj pisateljev po leksikonu še živi, pa jih ni več mod nam i. Manj­ kajo letnice sm rti pri Ilešiču (1942), Lovrenčiču (1952), Ferdu Kozaku in VI. Levstiku (1957) idr., čeprav so um rli pred L ili N ovyjevo, ki ima zapisano lletnico sm rti (marca 1958). Sodim , da bi bilo med ko­ rekturo m ogoče dodati letnice sm r­ ti še za Kraigherja in Šorlija (1958) in za G olio (il959). Pri Poljancu stoji sam o vprašaj. Pri navajanju kraja, v katerem je pisatelj umrl, ni doslednosti. Pri nekaterih se ikraj navaja (Stritar, Trdina), pri drugih ne (Prešeren, Prežihov, Slom šek), pri tretjih pa ni ne kraja rojstva ne sm rti. Miran Jarc ni umrl v Ljubljani, am pak je bil ustreljen pri Pugledu na N o­ tranjskem in je tam tudi pokopan. N ašega bralca precej m otijo fo ­ netično pisana osebna im ena Blaj- vajz, Krajigor, Klajnm ajer, Švent- ner ipd. ter nekaj napak: Kresel, bibliograf Sim ončič, vas Kovor/e itd. Pri posam eznih pisateljih je iz ­ puščeno m nogo del, pri nekaterih tretjina, pri drugih polovica ali še več, n. pr. pri Aškercu 7, Cankar­ ju, Finžgarju in Ingoliču po 10, pri Bevku nad 80 itd. Pri Kristanu in Potrču m anjkajo skoraj vse dra­ me. D ela, ki so izšla v zadnjih le­ tih, so leksikonu skoraj neznana, čeprav nekateri drugi podatki p ri­ čajo, da je avtor svoje dalo d op ol­ njeval še leta 1958. Zbrana dela se naštevajo zelo nedosledno. Pri nekaterih redkih pisateljih se naivajajo (Levstik), pri večini pa ne. Čudno, da se m onu­ m entalna izdaja slovenskih k lasi­ kov pri D ržavni založbi Slovenije skoraj nikjer ne omenja, sicer pa človek ne ve, kaj se skriva za splošno označbo »zbrani spisi« (n. 1 >r. Tavčarju, Trdini itd.). 1’ri ne­ katerih se navajajo samo prvotiski (Gregorčič, Jenko, Kajuh, Murn, Prešeren), pri drugih pa tudi po­ znejši ponatisi (Kette, Kosovel). Včasih leksikon sploh ne navaja »osameznih del, am pak se zadovo- ji s splošno označbo, n. pr. pri Kastelcu, da je pisal cerkvene knji­ ge, a li pri Slom šku, da je pisali pesm i, basni, življenjepise in raz­ prave. Toda knjigairja in knjižni­ čarja zanim ajo ravno konkretni naslovi. Tudi sicer so bibliografski podatki precej netočni. Pri Šlebin- gerju se ni m ogoče spoznati, kaj pom eni kopica raznih številk. Kaj so Hrenove Poslanice 1613? V ka­ terih knjigah so natisnjeni Borkovi literarni eseji? 109