URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

jem morda v vzpodbudo za tem e­ ljito obdelavo zgodovine naše N a­ rodne in univerzitetne knjižnice, l»odročja. ki se ga po že zastare­ lem in danes precej slabo uporab­ nem delu K. Stefana G eschichte der Entstehung und V erw altung der k. k. Studien-B ibliothek in Laibach (Laibach 1907) še nihče ni v celoti lotil, še m anj pa zadovo­ ljivo rešil. — P a tudi preostali tri­ je članki so posvečeni študiju pre­ teklosti: V . V u k o o i č , P e d e s e t R o d i­ n a r a d a G r a d s k e k n j i ž n i c e u Z a ­ g r e b u ; J . Ž i n k o v i č , K u k u l j e v i č e v a B i b l i o g r a f i a H r v u t s k a ; Z. V e č e k . I z p r o š l o s t i G r a d s k e k n j i ž n i c e u B j e l o v a r u . Ce si že dovolim o kako kritično pripom bo k tej skupini sicer iz ­ vrstnih člankov, potem bi izrekli m isel, da m anjka temu izboru ne­ kaj neposredne aktualnosti iz te­ kočega obdobju. O ddelek O c e n e i p r i k a z i nami kritično predstavlja dolgo vrsto pom em bnih dom ačih in tujih stro­ kovnih del, mod katerim i »lasti om enjam o naslednje: D r . V i n k o F o - r e i i č : S t j e p a n K a s t r o p i l , R u k o p i s i N a u č i l e b i b l i o t e k e u D u b r o v n i k u . K n j . 1. R u k o p i s i n a h r n a t s k o m ili s r p s k o m j e z i k u . Z a g r e b 1954.; J e l ­ k a M iš ič : B i b l i o g r a f i j a r a s p r a v a , č l a n a k a i k n j i ž e v n i h r a d o v a . 1. Z a ­ g r e b . I z d . i n a k l . L e k s i k o g r a f s k o g z a v o d a F N R J 1956.; M a t k o R o j n i č : G r a d a z a b i b l i o g r a f i j u j u g o s l o v e n - s k e p e r i o d i k e . Z a g r e b 1955.; E v a V e r o n a : P r e g l e d n o v i j e i n o a t r a n e b i b l i o t e k a r s k e l i t e r a t u r e o a b e c e d - n o w k a t a l o g u . ; B r a n k a F u r la n : V r i j e d a n p r i r u č n i k z a n a r o d n e b i ­ b l i o t e k e . ljio n e l R . M e C o l v i n . L e s S e r v i c e s d e L e c t u r e P u b l i q u e p o u r E n f a n t s . U n e s c o , 1957. V zaključni rubriki P r e g l e d je uvodni članek Matka Rojniča po­ svečen častnem u spom inu, ki ga zasluži I. 19% umrli hrvaški znan­ stvenik in bivši ravnatelj Sveuči- lišn e knjižnice v Zagrebu dr. Mate Tentor. O stalo gradivo tega oddel­ ka obsega obširen in skoraj popoln pregled dejavnosti jugoslovanskih strokovnih bibliotekarskih organi­ zacij, med prvim i seveda D ruštva bibliotekarjev llrvatsk e, pregled dela m ednarodne bibliotekairske or­ ganizacije, (kakor tudi pregled dela raznih hrvaških knjižnic. Publikaciji je priključeno tudi vzorno urejono predm etno kazalo, ki bralcu zelo korisiti pri njeni upo­ rabi. Skratka: Zadnji zvezek V j e s - n i k a b i b l i o t e k a r a l l r v a t s k e je o d ­ lična publikacija, ki se dosiledno drži svoje visoke strokovne ravni in ki nas v tem oziru lahko zelo uspešno predstavlja tudi v tujini. Kratki povzetki v svetovnih jezi­ kih na koncu vodilnih člankov lahko temu nam enu izdatno pripo­ morejo. j Rijalvec VUKOVIČ MILAN T.: MALI K N JI2A R SK I LEKSIKON. B iblio­ grafsko - B ibliofilsko - B ibliotekar­ ski priručnik. Beograd 1959. 792 + (LIX) str. 8 °. V Beogradu je letos poleti izdal knjiigar Milan V ukovič M a l i k n j i - ž a r s k i l e k s i k o n . Ta bibliografsko- bibliofilsko-bibliotekarski priročnik je nam enjen knjigarjem , antikvar- jem, bibliofilom in knjižničarjem kot pom agalo pri njihovem p oklic­ nem delu. Zajeti skuša vse jugoslo­ vanske književnosti. Gradivo je prikazano na okoli 800 straneh in razdeljeno na osem pogilavij. Avtor se je pri sestavljanju leksikona, za katerega je zbiral gradivo nad 20 let, zavedal težav in pom anjkljivo­ sti, zaito hoče biti za pripom be, do­ polnila in popravke hvaležen. Nas zanim a predvsem vprašanje, kakšne koristi prinaša leksikon pok li­ canim ljudem in kako je v njem obdelana slovenska književnost. V poglavju o jugoslovanskih p i­ sateljih skuša avtor na 90 straneh prinesti v abecednem rodu biograf­ ske iu bibliografske podaitkc o vseh naših pisateljih in njihovih delih, ki jih navajajo slovstvene zgodo­ vine, začenši od srednjeveških p is­ 108