URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

n neobičajna, Iko se splošno ozna­ čujeta kot nosnika <; in q,- tudi cerkvenocirilski š t se le v ruski in ukrajinski ciriliei transiiterira s š č ; končno ne vidim razloga, da bi cerkvenoci rilski tli transi itcri/rali drugače kot grški &. 10 . II koncu naj opozorim še na nekatere t i s k o v n e n a p a k e , ki jih v prilogi popravkov srb. pravilnika n i : Str. 31. čl. > 1 : Pred založnikom m anjka dostavek apud (apud Ni- colaum Scipionem ); str. 25, čl, 36: kartular namesto kartural; str. 33 zgoraj: \ ruskem namesto v ru- skom; str. 34 spodaj: 1949 namesto 1944: str. 83. čl. 171: naslov bi mo­ rali biti: Publikacije zadužbina i fondova«, kot stoji v kazalu; str. 96 spodaj: l,fg. nam esto iL f g (dva­ krat); str. 110 , čl. 251: ali je pravil­ no N. F. LXIII ali NK 68 ?; str. 118, čil. 236: vejica za Güterbock v 2 . prim eru; str. 125. čl. 273: nepravil­ no citiranje letnikov pri D anici Ilirski«, pravilno je na str. 126. I)r. Stanislav kos V JESN IK BIUI-IOTEKARA I1R- VATiSKE. Izdaje D ru štvo bibliote­ kam Hrvutsike. Godina IV. 1955/57. Zagreb 1958. XII + 182 str. 4°. Skupna lastnost skoraj vseh ju­ goslovanskih knjižničarskih časo­ pisov je njihovo neredno izhajanje. Skupni pa so tudi vzroki. V prvi vrsti gre za pom anjkanje finanč­ nih sredstev, v drugi pa tudi za pom anjkanje izkušenih strokovnih sodelavcev. Starejša generacija na­ ših knjižničarskih strokovnjakov se počasi umika, m lajša pa — kot je v naši stroki neizogibno — le po­ časi zori. Ce kje, potem je zlasti v knjižničarstvu, pri nas in drugod po svetu, uspeh strokovnega na­ predka pač odvisen v prvi vršiti od večje ali m anjše zavesti, tla ölovck ne živi saimo od »kruha«, ker je m aterialna stim ulacija v naši stro­ ki, kljub pom em bnem u izboljšanju, razmeroma še vedno zelo fJkromna. Take in podobne indsli se nam vsiljujejo pri prelistavanju in pre­ biranju že pred dobrim letom iz- išlega četrtega letnika V j e s n i k a b i b l i o i e k a r a H r n a t s k e . Kot vsi nje­ govi predhodniki, tako se tudi ta letnik, ki ima vse značilnosti zgo­ raj navedenih pogojev, odlikuje z visoko in pri nas na tem področju še nepreseženo kvaliteto. Zajetna publikacija, ki obsega 182 strani, ima obliko pravega zbornika. G ra­ divo je razdeljeno na Iri skupine: C la jic i, O c e n e i p r i k a z i , P r e g le d . Mod članki odločno izstopa iz ­ redno tehtna in dognana razprava M a t k a R o j n i č a B i b l i o t e k a r s t o o i n a u k a . Delo, ki obsega okoli 40 strani, je nekaj najboljšega, kar je bilo do sedaj pri nas napisanega o knjižničarstvu. Skrben izbor teo­ retičnih gledišč iz vrst najznam e­ nitejših klasikov in drugih pred­ stavnikov knjižničarske vede, do­ polnjen z lastnim i dognanji in kri­ tičnimi pripom bami, nudi tudi naj­ zahtevnejšem u interesentu tem eljit pregled osnovnih vprašanj in pro­ blemov. na katerih sloni in deluje knjižničarstvo. Vsebina razprave, ki vsebuje vse polno citatov in p o­ datkov o strokovni literaturi s jkm I- ročja bibliotekarske vede, je irazde- ljena na več oddelkov, in sicer: Teoretična nasprotja, znanstvena biblioteka in ljudska knjižnica, znanstvena biblioteka, delo znan­ stvene biblioteke in njegov pomen, bibliografija kot znanstveno delo, splošna karakteristika bibliotekar­ skega dela. nesporazum i o b ib lio­ tekah in bibliotekarjih, bibliotekar­ ska znanost, bibliotekarjeva izo­ brazba. — Razprava zasluži naj­ večjo pozornost in skrben študdj vseh knjižničarskih in tudi drugih znanstvenih delavcev. T em eljito in vzorno obdelan ter z neštetim i podatki zgodovinskih virov podprt je člainek E v e V e r o n e P r i n o s i p o v i j e s t i S o e u t i l i š n e k n j i ž ­ n i c e u Z a g r e b u i n j e n a u r e d e n j a ( l ? ? j — 1814). To delo naj bi bilo zlasti našim m lajšim bilbliotekar- 107