URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

bi, kot stoje v prim eru čl. 50; takoj za navedbo lažnega avtorja bi bilo treba navesti pravega avtorja \ oglatem oklepaju, kakor sicer po­ stopa srb. p. pri navedbi razreše­ nega avtorja anonim nih idel (61. 51). Tudi za urednike (čl. 65) bi bilo prav. ko bi bili citirani vodno, in ne le včasih, v ožjem popisu knjige in ne v bibliografski opom bi. N e zdi sc; mi potrebno navajati v bibliografski opom bi celotni po­ pi« vira: avtorja, naslov, kraj, ti­ skarno. letnico, strani, form at in celo serijo, ki je v njej delo izšlo (čl. 52); mnenja «tim, da zadostu­ jejo tudi tu splošna pravila citira­ nja. Comu je potrebno pri zbirnih delih raznih avtorjev navajati vse podatke od naslova do paginaeije tako na zbirnem listu kot na po­ sebnih listih (čl. 50)'' Na zbirnem listu bi bilo dovolj označiti le splošne podatke: avtorja, naslov in letnico, kot določa sl. p. Ali »Glas Srpske akadem ije na­ uka« v čl. (>5 srb. ]). ne dobi k azal­ k e kot »Knjige Matice Srpske« v čl. (» 1 ? D a se časopisom in časnikom določi za značnico njihov zadnji naslov (čl. 64), je praktično izved­ ljivo le pri periodikah, ki so pre­ nehale izhajati. Za izhajajoče pe­ riodične publikacije pa je taka norma morda laže izvedljiva ob siimaričnem popisu, ki ga določa srb. p. za tovrstna dela; pri na­ drobnem popisu, kot ga pozna sl. p., pa bi bilo S izifovo delo, če bi vedno znova prepisovali obširne liste, saj se nazivi periodik tako m uhavo sprem injajo. Pri imenih čeških avtorjev sem opazil, da srb. p. diakritične znake opušča (čl. 47. 84, <)l itd.); ker se to tudi pri istih im enih večkrat p o ­ navlja, ne sklepam na tiskarsko napako. Prav bi bilo: V a n e k , T o ­ m a s . . . in ne: V a n e k , T o m a s . . . S. Glode u s t a v l j a n j a listov me v čl. 550 srb. p. zelo moti značnica S S S R , uvrščena med značniee S A - V E Z , češ da se okrajšave sm atrajo za polna im ena. Srb. p. trdi, da se ne sm ejo mešati im ena organiza­ cij (n. pr. Unesco) in okrajšave (n. pr. SSSR): za prve velja m ehanič­ ni princip vstavljanja listov, za druge pa ne. Razlog tega razliko- kovanja ni v srb. p. naznačen in se ini zdi, da ga tudi stvarno ni. Mnenja sem, da je okrajšava isto­ vetna z izpisanim im enom , sicer l>i je ne mogli pisati v značnico. Ta­ ko pa predstavlja okrajšava svoj pojem in ni važno, kaj pod njim čiitiamo. Zato se mi zdi pravilen le m ehanični način vstavljanja listov. D a se pišejo vse besede značniee z velikim i črkam i, je v srb. p. ne­ ugodno zlasti glede na vstavljanje listov tistih del, ki im ajo za znač­ nico stvarni naslov. Tako pišem o po srb. p.: L A R E F O R M E M O N E - T A I R E ; U N R O U M A I N E N F R A N ­ C E . . . in je treba stalno paziti, da na« pri vstavljanju ne jiremoti spolnik ozirom a ali je prva beseda stvarnega naslova števnik ali spol­ nik. Morda bi billo prim erno, če bi srb. p. določil, da se spolnik v značnici ne piše z verzalkam i, m ar­ več: E a R E F O R M E M O N E T A I R E ; U n R O U M A l N E N F R A N C E . To bi b ilo v skladu z določbo čl. 112 srb. p., ki predpisuje, da se sp ol­ nik pri arabskih im enih piše z m a­ lim i črkam i ter se ga pri uvršča­ nju listov ne upošteva. 9. Pri t r a n s l i i e r a c i j i grške abece­ de v srb. p. bi pripom nil, da grški diftong o d transliteriram o običajno z u in ne z o u . V vseh ostalih pri­ merih je nam reč transi iteracija fo­ netična (y y = n g , p = tli itd.), zato ni razloga, da bi v tem primeru ne bila, zlasti ker grški alfabet n i­ ma drugega znaka za u, tla b i mo­ gel nastati nesporazum Pri trausl.iteraciji srbske in m a­ kedonske cirilice sc čudim znakom za tl'/., L j in n j, ko je vendar ta transtliteracija ustaljena. Pri cerkveni cirilici pogrešam znake za j a , je, j q in jo; za n o s n a e in o pa je transliteracija v ja in 106