URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

denih 'knjig, in sicer: 82 v češkem , 50 v slovaškem , 52 v poljskem , 51 v jugoslovanskih, 55 v m adžar­ skem, 55 v romunskem, 17 v nem ­ škem in 4 v albumskem jeziku. Po­ leg toga je izšlo še 59 knjig v k i­ tajščini in 5 v m ongolščini, kate­ rim se pridružujejo še prevodi v jezike raznih daljnovzhodnih naro­ dov, kakor so Indijci in Japonci. Sorazmerno zelo m ajhno je število prevodov v jezike zahodne Evrope. In še tu so v gilavnem prevajali le klasične bolgarske pisatelje, kakor so Vaizov, Botev, Elin Pelin itd. Mo­ dernih oz. sodobnih pisateljev so­ cialistične B olgarije niso skoraj nič prevedli v gornjem razdobju. Edina izjema je N ikola J. V apearov, za kateregu delo so pokazali zanim a­ nje nekateri napredni prevajalci v A ngliji in Franciji. V k ap italistič­ nih deželah je izšlo v omenjenem obdobju le 26 knjig iz bolgarskega leposlovja, od tega največ (9) v Ita­ liji. Prav nič pa niso izdali n. pr. v Grčiji in Turčiji. Po preizkušeni navadi m alih narodov so tudi B ol­ gari sami izdajali v tujih jezikih prevode svojih pisateljev. Tako so za svojo turško m anjšino izdali 52 knjig, poleg tega pa še 28 knjig v drugih, predvsem zahodnoevropsKih jezikih. Zanim ivi so vsekakor po­ datki o tem , kateri p isatelji so se največ prevajali v tej dobi. Na pr­ vem mestu stoji Ivan V azov z 69 zvezki svojih del v 26 jezikih, za njim Elin Pelin z 58 zvezki v 14 jezikih (od tega je 15 zvezkov v jugoslovanskih jezikih) in Hristo Botev s 27 zvezki v 15 različnih je­ zikih. (Za prim erjavo: v istem času so sc dela najbolj prevajanega slo ­ venskega pisatelja Ivana Cankarja izdala v najmanj 81 zvezkih in 15 jezikih). B olgarski bibliografski inštitut, ki jc dal pobudo za izdajo tega ka­ zala, je im el že dolgo namero, da ga izdu. Saj so podatke te narave neprestano zahtevale vse m ogoče institucije kakor «radio, razne k u l­ turne organizacije in inštituti pa tudi posam ezni kulturni delavci. G radivo sam o po sobi pa predvsem jasno kaže na kulturne zveze med Bolgari in drugim i narodi. Tehnično delo pri sestavljanju te bibliografije je bilo zelo težavno, kar si lahko sam o m islim o. Podatki o prevodih so bili nepopolni, nepre­ verjeni in v vseh pogledih skopi, polog nedostopnosti zaradi velikih geografskih daljav. A vtor je kaza­ lo delal in zbiral gradivo zanj dve leti. D elom a ga je prevzel po te­ kočih bolgarskih nacionalnih bi- bibliog,rafijah, drug vir mu je bila publikacija Unesca I n d e x tr a n s l a - l i o n u m , potom razne specialne b ol­ garske in internacionalne b iblio­ grafije i. p. A vtor se je obrnil zn podatke na ok. 120 raznih znan­ stvenih zavodov, bibliografskih centrov, posam eznih velikih knjiž­ nic in prevodnih oddelkov. O dgovo­ ri so bili zelo različni ali pa jih tudi ni bilo; drugi so bili spet nepopolni, a dostikrat kljub temu dragoceni. Z zadoščenjem avtor om enja pom oč, ki sta mu jo nudili posebno V sezvez­ na palača knjiig v iMoskvi in »D eu­ tsche Bücherei« v Leipzigu, poleg vrste knjižnic v Beogradu, Bukare­ šti, Budim pešti, Pragi, Firencah itd. Zaradi popolnosti podatkov je avtor prired/il ankete z bolgarskim i pisa­ telji in pregledal vse večje bolgar­ ske knjižnice. Pri tem je zasledil dostikrat popolnom a neznane pre­ vode. B ibliografija obsega prevode sam o v obliki knjige, ki vsebujejo sam o bolgarska dela. To se pravi, da je izključil objave v periodič­ nem tisku in antologije m ednarod­ nega značaja, prav tako tudi roko­ pise dram, ki so se igrale, niso pa bile natisnjene. G radivo je urejeno po abecednem redu jezikov, v ok v i­ ru katerih so podatki kronološko razporejeni. Bibliografski popis je izdelan po pravilih Bolgarskega b i­ bliografskega inštituta, ki se v glavnem skladajo z m ednarodnim i bibliografskim i pravili. Z zvezdico je avtoir označil tiste prevode, ki jih ni im el v rokah. Takih je 159 114