URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

od skupnega števila 645. V anotaeiji je navedena vsebina knjige, če ob­ sega več del. Prevodi v cirilici in latinici so opisani v izvirnem črko­ pisu, druge pisave so transkribira- ne v cirilici za sovjetske narode m imo ruskega, vse druge pa v la­ tinici (n. pr. arabski ali grški pre­ vodi). Izjem a so le kitajski prevo­ di, ki so zaradi težke p isave pre­ vedeni v bolgarščino. Slovenskih prevodov, pri katerih preverjanju je sodelovala tudi 'Slo­ vanska knjižnica v Ljubljani, je šest in tvorijo popolno (bibliogra­ fijo za (o obdobje. D veh med nji­ mi avtor rji im el v rokah. Pričujoča bibliografija je izredno vestno in natančno izdelana; polna je bogatih podatkov, kar si jih le moremo m isliti za tako vrsto spe­ cialnih bibliografij. S tem delom imajo Bolgari za določeno obdobje odlično pom agalo, s pomočjo kate­ rega zlahka ugotovijo, kam vse je prodrla njihova lepa književnost, kakšna dela so v prvi vrati zanim a­ la posam ezne narode in v kakšni m nožini so se razširila mednje. Re­ zultat te registracije je gotovo za Bolgare m očno zadovoljiv, saij si je njihova kom aj dobrih 115 let stara literatura utrla široko pot med dru­ ga 'ljudstva, čeprav je ta njena pot usm erjena predvsem na vzhod, podprta po prijateljskih političnih in kulturnih zvezah socialističnega s' e a ’ France Dobrovoljc ZVEZNI KNJIŽNIČARSKI SEMINAR Zveza društev bibliotekarjev Ju­ goslavije je ob finančni pomoči zveznega fonda za pospeševanje kulturnih dejavnosti in s sodelo­ vanjem zveznih strokovnih sekcij, republiških knjižničarskih društev in priznanih strokovnjakov iz na­ ših ljudskih in znanstvenih knjiž­ nic priredila 19. do 21. novem bra 1958 v Zagrebu trodnevni sem inar za bibliotekarje in knjižničarje znanstvenih in ljudskih knjižnic. D elo v sem inarju 'je bilo razdelje- 110 na dva tečaja, in sicer tako, da je 'predavanju o neki aktualni knjižničarski tem i sledila Tazprava p o vnaprej postavljenih predava­ teljevih tezah, na zaključku pa so bila sestavljena iz tega izvirajoča priporočila, ki naij bi jih knjižnice upoštevale pri svojem nadaljnjem delu. V t e č a j u z a z n a n s t v e n e k n j i ž n i c e je bila uvodom a na vrsti tema o i z o b r a ž e v a n j u , z i u in s tv e n ili k v a l i f i ­ k a c i j a h in z n a n s t v e n e m d e l u b i b l i o ­ t e k a r j a v znanstveni knjižnici (Matko Rojuič, Zagreb). Poudarje­ na je bila potreba, da sc tudi pri nas uvede visokošolski študij knjiž- ničairstva v okviru filozofskih fa­ kultet, in sicer ali kot glavni pred­ met študija ali vzporedno z neko drugo stroko kot posebna skupina predm etov; prav tako bi bilo po­ trebno uvesti podiplom ski študij za izpopolnjevanje v knjižničarski stroki. — Nato so sledile razne te­ me iz bibliotekonom ije. Med sodobnim i problem i pri n a ­ b a v l j a n j u z n a n s t v e n e l i t e r a t u r e (Branka Hergešič, Zagreb) je bila nakazana potreba, da bi posam ez­ ne knjižnice analizirale svoje fon­ de in ocenile vrednost zbirk, ki naj se dopolnjujejo ozirom a izpo­ polnjujejo. N a tem elju takšne ana­ lize, ki bo prispevala k utrjevanju nabavne politike v določeni k n již­ nici, in v skladu z iialoigamii, ki jih knjižnicam nalaga družbena skupnost, bodo te mogfle pristopiti k sm iselnem u sodelovanju pri na­ bavah v nekem m estu, področju ali državi in tako povečati kapa­ citeto znanstvene literature. G lede dostavljanja obveznih izvodov bi b ilo potrebno stremeti, da se to uspešneje razširi tudi na gradivo, ki je nam enjeno interni uporabi. Glede i n f o r m a t i v n e s l u ž b e v znanstvenih knjižnicah (Jelka Mi­ šič, Zagreb) je bilo priporočeno, naj se ustanovijo pri osrednjih re- II)