URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

pobliskih (knjižnicah oddelki za inform acije in centralni republiški katalogi nacionalne literature in da naj B ibliografski inštitut KLiRJ izda katalog tujih časopisov. U pra­ va zveze naj l)i poskrbela, da bi velike znanstvene knjižnice spet dobivale m ednarodne poštne kupo­ ne za izposojanje knjig iz inozem ­ stva. (M) posojanju nenatisnjenili disertacij naj se od bralcev zahte­ va, da jili uporabljajo sam o v in­ form ativne namene. Za 'delo mfoir- tivne službe bi bilo tudi zelo ko­ ristno, če bi velike knjižnice, Iki im ajo strokovni katalog, izdelale še predm etne indekse in obratno ter da bi izdelale katalog b ib lio­ grafskih priročnikov. Med sodobnim i strem ljenji v i m e n s k e m k a t a l o g u (Eva Verona, Zagreb) sc priporoča, da knjiižnice pri reviziji katalogizacijskih pravil osvojijo pri stvarnih značnicah m e­ hanično metodo. Pojma korpora­ tivnega avtorstva pa ne bi kazalo uvajati v abecedne kataloge v širo­ kem in nedoločenem obsegu anglo- aimeriškega pravilnika, tem več v neki jasnejši in konkretnejši ob li­ ki. Kot vzor bi mogel služiti novi francoski pravilnik o korporativ­ nih piscih in priporočila Fiaba. V raizpravi o sodobnih strem ­ ljenjih v s t r o k o v n e m k a t a l o g u ( J li­ stina Podpac, Ljubljana) je bilo priporočeno zvezni sekciji za znan­ stvene knjižnice, naj izdela in p o š­ lje centrali za mednarodno klasi­ fikacijo v Haagu predlog za neka­ tere noive pojme iz socialistične ekonom ike in politične dejavnosti, ki so karakteristični za naš novi družbeni sistem . Ce bi prišlo do združitve l)K 4 z D K 8 in do raz­ širjenja DK 3 s sedanjo 1)K 4, bi se mogla v okvir m ednarodne de­ cim alne k lasifik acije uvesti tudi gesla,.ki so specifična za pojm e so­ cialističnega družbenega razvoja. V naše knjižnice pa ne b i kaizalo uvajati klasifikacije Tropovskega. ker ne ustreže našim potrebam niti v strokovnem sm islu niti na splošno. Z a š č i t a k n j i ž n i č n i h f o n d o v (Ni­ kola Justinijanovič, Beograd), ki predstavljajo pisane ali tiskane spom enike naše kulturne preteklo­ sti, naj se čim skrbneje in v celoti sprovaija po navodilih, ki jih bo v kratkem razpisal zvezni sekre­ tariat za prosveto in kulturo. V skiladu s sodobno o r g a n i z a c i j o z n a n s t v e n i h k n j i ž n i c (dr. Mirko Ru­ pel, Ljubljana) naj bi zaradi bolj­ šega izkoriščanja finančnih sred­ stev postali fondi specialnih (knjiž­ nic. ki se danes m očno razvijajo ter morejo zelo koristno služiti znanstvenem u delu, pristopni za vse delavce na področju določene specialnosti. V te č a j u z a l j u d s k e k n j i ž n i c e je bilo glede n a b a v n e p o l i t i k e v ljud­ skih knjižnicah (Višnja Vukovič, Zagreb) ugotovljeno, da zanjo ni­ majo knjižničarji potrebnih pom a­ gal in da bi to praznino moralo izpolniti izdajanje kritične biblio­ grafije. Poleg tega bi bilo treba povečati izdajanje raznih rekoman- dirunih, priložnostnih, tem atskih in drugačnih seznam ov literature, v večjih mestih z večjim številom knjižničarjev pa uvesti pogovore o knjižnih novostih. D osedanji ob­ časni sem inarji za strokovno izpo­ polnjevanje naij ibi postali stalni, na njih pa je treba poleg knjižni­ čarskih predm etov obravnavati tu­ di književnost v širšem sm islu, t. j. nuditi kritični pregled nove litera­ ture s področja umetnosti in zna­ nosti. O jačiti je treba tudi nabavo poljudnoznanstvenih knjig in s tem dvigniti odstotek čitanja te literature. V a b e c e d n i h k a t a l o g i h ljudskih knjižnic (Eva Verona, Zaigreb) bi kazalo povsod uvesti m elm nično načelo za določanje značnice. Ko­ likor bi ljudske knjižnice uvajale korporativne avtorje, je priporoč­ ljivo, da to uporabljajo sam o v najožjem sni islu. 116