URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

Poudarjeno je bilo, da je s t r o ­ k o v n i k a t a l o g (Josip R ijavec, Ljub­ ljana) neobhodno potreben za uspešno delovanje in napredek ljudskih knjižnic. Zaradi toga je potrebno posvetiti njegovi ureditvi naj večjo pozornost, in to predvsem pri srednjih in večjih knjižnicah s polznanstveno vlogo (knjižnice m ešanega tipa). id ea ln o je, če ima knjižnica oba osnovna tipa stro­ kovnega kataloga — predm etnega in sistem atskega — vendar je tre­ ba v vsakem primeru dati pred­ nost sistem atskem u. Pri izbiri vr­ ste sistem atskega kataloga je pred­ vsem treba upoštevali zgodovinski razvoj knjižničarstva in posebne prilike na določenem območju, vendar bi razvoj perspektivno mo­ ral iti v smeri razumnega im prak­ tičnega prilaganja m ednarodne de­ cim alne klasifikacije. Pri uvajanju in vodenju sistem atskega kataloga, posebno po sistem u DK, je nujno sodelovanje izkušenih strokovnja­ kov', ker je tem eljne važnosti pra­ vilna osnovna koncepcija kataloga. Sistem in vodenje strokovnega ka­ taloga v knjižnicah za otroke je vprašanje, ki naj ga rešujejo stro­ kovnjaki s tega področja. Pripo­ ročljivo je, da se to rešuje pop ol­ noma ločeno od strokovnega k ata­ loga za odrasle, ki pa bi moraJ biti sam o logično in razširjeno na­ daljevanje kataloga pionirskih knjižnic. Morali bi pristopiti k ti­ skanju katalogov za potrebe bral­ cev in k izdelavi osnovnih priroč­ nikov za mednarodno DK v ljud­ skih knjižnicah v posam eznih na­ cionalnih jezikih. Vendar vpraša­ nja strokovnega kataloga v ljud­ skih knjižnicah nikakor ne gre jem ati kam panjsko, am pak je k temu treba pristopiti načrtno, po­ časi, strokovno in perspektivno, pri čemer so spet kot vedno izhodiščna točka dobri strokovni kadri. Ob obravnavanju tem e o b i b l i o ­ g r a f s k i h p o m a g a l i h _ v ljudskih knjižnicah (Janko Živkovič, Za­ greb) je bilo ugotovljeno, da se le­ ta ne uporabljajo niti pri nabav­ ljanju niti pri katalogizaciji, kla­ sifikaciji, izposojanju in inform a­ tivni službi. V ljudslkih knjižnicah praktično ne obstoji inform ativna služba, čeprav bi, m orala b iti med glavnim i, če ne najvažnejši na­ čin za uveljavljanje in popularizi­ ranje knjižnice med občani, pa naj bo med tistim i, k i potrebujejo knjige, ali med ornimi — in teh je večje število —. ki često potrebu­ jejo sam o ta ali oni podatek. Za­ radi tega bi morali pri razvijanju in graditvi našega 'ljudskega knjiž­ ničarstva posvetiti več pozornosti inform ativni slu žb i v ten knjižni­ cah ozirom a uporabljanju biblio­ grafij in bibliografskih pom agal. To bi se moglo doseči predvsem z upozarjanjem knjižničnih cen­ trov in sličn ih organov na važnost inform ativne službe, s posvečanjem večje pozornosti spoznavanju im uporabljanju bibliografij im biblio­ grafskih pomagali v knjižničarskih šolah, tečajih im na izpitih, z ob­ javljanjem člankov in navodil v zvezi s problem atiko bibliografij, bibliografskih pom agal in inform a­ tivn e slu žb e v knjižničarskih glasi­ lih ter storiti potrebne korake, da se poveča uporabljanje naših, v prvi vrsti osnovnih bibliografij za potrebe inform ativne službe. V razpravljanju o organizaciji s v o b o d n e g a p r i s t o p a (Marko Ore- škovič, Zagreb) je bilo splošno u go­ tovljeno. da je dosedanji sistem za­ prtega knjižnega fonda zastarel. Novi odnosi in nov način dela z bralci zahteva svobodni pristop do knjig. Zato naj vsaika knjižnica, če ji dopušča prostor, preide na svo­ bodni pristop. Pri tem pride glede ureditve v poštev sam o razporedi­ tev knjig po strokah, fond pa se more deliti na aktivni in pasivni, tako da se občinstvo opozarja na aktualno im dobro literaturo. Ob temi o organizaciji p o t u j o č i h k n j i ž n i c (Vanda Mil četic, Varaž­ din) je bilo pokazano, da organi­ zacija naše knjižničarske m reže še II?