URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

II. 1 . D olžnost Društvu bibliote­ karjev 'Slovenije in njegovih čla ­ nov je, da seznanjajo širšo javnost o problem atiki knjižnic s člainki in razpravam i v naiših časnikih iin ča­ sopisih ter v strokovnem glasilu K njižnica. 2. Potrebno je nadaljevati z iz­ dajo strokovne literature, ki pre­ učuje vprašanja ljudskega knjižni­ čarstva; kaže se potreba po izdaji strokovnega priročnika o poslova­ nju ljudskih knjižnic. 3. Povsod, kjer obstoji dobro urejena in s knjigam i dobro zalo­ žena občinska ljudska knjižnica, je potrebno organizirati sistem atično zam enjavo knjig na področju oko­ liša (po vaseh, naseljih, podjetjih, gradbiščih, kolonijah itd.). 4. O bčinske knjižnice naj z ustanavljanjem podružnic, z izpo­ sojanjem lastne knjižne zaloge že obstoječim m anjšim knjižnicam , s posebnim i potujočim i knjižnicam i in drugim i oiblikami zam enjave knjig strnejo knjižnično mrežo na obm očju občine in iknjigo tako bralcu čiml>olj približajo. 5. O rganizacija potujočih knjiž­ nic mora biti strokovno skrbno iz­ vedena, tako da dosežem o pregled nad bralci in izposojenim i knjiž­ nimi zvezki. 6 . K njižnica, ki organizira po­ tujoče knjižnice, naj posebno skrb­ no izbira knjiižničarje-izposojeval- ce. Zanje naj organizira posebne sem inarje o književnosti in o po­ slovanju pri izposoji kniig in naj bo z njim i v stalnem stiku. 7. Vsaka knjižnica naj vodi in­ ventarno knjigo, albecedni im enski katailog (kot glavni katalog,) in po strokah urejen stvarni katalog, to ­ vrstni ired postavljenih knjig ni razviden neposredno iz katerega izmed drugih katalogov, naj ima knjižnica tudi krajevn i (signatur- ni) katalog. 8 . Manjše knjižnice na podeže­ lju, ki že im ajo interni abecedni 120 im enski katalog, nuj gu po m ožno­ sti pretipkajo (ali vsaj čitljivo pre­ pišejo), da bo na razpolago bral­ cem. O biskovalce naj knjižničarji navadijo uporabljati kataloge. 9. Večje knjižnice naj si priza­ devajo sestaviti za bralce tiskan kataloig, ki naj bo po možnosti urejen po decim alni klasifikaciji. 10 . O krajne in občinske ljudske knjižnice nuj sestavijo cimprej ka­ taloge po strokah in jih na kakr­ šen koli način razm nožijo za upo­ rabo bralcev. U strezno število pre­ pisov je potrebno pripraviti za m orebitne potujoče knjižnice. 11. V knjižnicah s poklicnim kadrom naj po m ožnosti preidejo h katalogiziranju brez form ular­ jev. 12 . K njižnice je potrebno pripra­ viti za nemoten prestop od pultne- ga sistem a k sistem u svobodnega pristopa s tem, da se začne uva­ jati signiranje, ki ga zahteva sv o ­ bodni pristop, in izdelati zadevne kataloge, ki bi olajšali iskanje po katalogih. P O S V E T O V A N JE O ZNANSTVENIH IN STRO KO VNIH KNJIŽNICAH V organizaciji N arodne in uni­ verzitetne knjižnice v Ljubljani je bilo 10. junija '1959 prirejeno re­ publiško posvetovanje o problemih znanstvenih in strokovnih knjiž­ nic LR Slovenije. Pred številnim i zbranim i bibliotekarji in knjižni­ čarji zainteresiranih knjižnic je spregovoril najprej ravnatelj N a­ rodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirko Rupel o delu in proble­ mih znanstvenih, zlasti specialnih znanstvenih knjižnic. N jegova izva­ janja je glede strokovnih knjižnic kot uvod v razpravo dopolnil Branko Berčič, bibliotekar iste knjižnice. Zelo živahna debata je prinesla naslednje sklepe in pripo­ ročila: