URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV
1. Potrebno bi bilo, da bi čim- prej izšel zakon o bibliotekah, ker hi /. njim bilo rešenih veliko pro blem ov. 2. Ustanovi naj se čim p rej re publiški knjižničarski svet, ki bi pretresal vsa vprašanja tako znan stvenih in strokovnih kakor tu<li ljudskih knjižnic v LR Sloveniji. Le tako bo m ogoče načrtno razvi jati naše knjižničarstvo ter usmer jati knjižnice vseh vrst. Polog ta kega sveta je nujno potreben tudi upravni organ (center), ki bi skr bel za instrukcijo in sl rokovni nad zor vseli vrst knjižnic. 3. D ružbeno upravljanje, uve deno že v m arsikateri knjižnici, je pokazalo p ra v lope uspehe. Poskr beti je treba, da se uvede v vse knjižnice, ozirom a poiskati je tre ba prim erno obliko za upravljanje nesam ostojnih knjižnic (knjižnic v okviru ustanov, podjetij in družbe nih organizacij). 4. D a bi prišli do pravega in zanesljivega razvida vseh znan stvenih in strokovnih knjižnic, je treba poskrbeti za registracijo teli knjižnic pri Svetu za kulturo in prosveto. D oločiti b i bilo treba po goje, ki opravičujejo naziv znan stvene ozirom a strokovne knjižni ce. 5. Spričo pom em bnosti znan stvenih in strokovnih knjižnic in gtlede na njihov razvoj ije treba po skrbeti za zadostne dotacije. Zlasti ne bi sineli okraji z nizkim i dota cijam i zaustavljati riazvoja študij skih in strokovnih knjižnic (n. pr. muzejskih!), katerih osnovne knjiž ne zaloge so toliko dragocene, du bi nastala škoda, ko se ne b i iz popolnjevale. 6. Tudi nesam ostojne knjižnice naj bi im ele v proračunu posebno (ločeno) postavk o za funkcionalne izdatke, »lasti za nabavo knjig. 7. Za pravilen razvoj znanstve nih in strokovnih knjižnic je treba dobrega in zlasti staln ega kadra. Zato je treba prejem ke osebja v teh knjižnicah urediti s pravilno dodelitvijo položajnih plač; kljub uredbi nam reč položajne plače po nekod do danes še niso urejene. 8 . Vsaka znanstvena in strokov na knjižnica naj bi imela smotrn knjižnični 'Ted, da bodo z njim pravilno zavarovane koristi knjiž nice in koristi bralcev. (Knjižnični red, veljaven za knjižnice v ok vi ru univerze in fakultet, b o objav ljen v O bjavah univerze in v S e znamu predavanj za študijsko leto 1959/60). 9. Poleg inventarja naj bi vsaka znanstvena in strokovna knjižnica vodilu vsaj dva kataloga: abecedni imenski in stvarni (abecedni ali sistem atični). 10 . Ko doseže knjižna zaloga znanstvene ali strokovne knjižnice 6000 zvezkov, naj dobi k v a lifici ranega vodjo (bibliotekarja), a ko doseže 15.000 zvezkov, naj dobi drugo moč (knjižničarja). 11 . Vsaka večja znanstvena in strokovna knjižnica bi morala im e ti prim erno čitalnico, m anjša pa vsaj nekaj sedežev za uporabo knjig na mestu. 12 . D asi znanstvene in strokovne k njižnice povečini niso splošno javne, morajo pod določenim i po goji postreči tudi zunanjim inte resentom, če le-ti drugje ne more jo dobiti knjižničnega gradiva, ki jim je potrebno. 15. Vsaka znanstvena in strokov na knjižnica naj skrbi za dobro in hitro inform acijsko služim. 14. Potrebno je več propagande; zato naj znanstvene in strokovne knjižnice razglašajo svoje novosti, objavljajo kataloge, inform ativne članke v dnevnem časopisju itd. U vesti bi kazalo vsuko leto Teden knjige in knjižnic, ki bi bil nam e njen propagandi knjige nasploh in propagandi vseh vrst knjižnic, ljudskih, znanstvenih in strokov nih. 15. Posvetiti je treba večjo skrb strokovnim knjižnicam v podjetjih, da bodo gilede na vložena sredstva n» prim erni višini. T udi te knjiž- 121
RkJQdWJsaXNoZXIy