URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

obiskovalcev, ampak 1 u<H jx> kul- tum oprosvetnem delu mod 1 j u<l- stvom , in du lx> kot osrednja ob­ činska knjižnica mogla prevzeti tu­ di naloge okrajne l judske knjižnice. Stunko Hoiic OSEBNA VEST D ne 2 . aprilu 1959 je kolektiv m ariborske Študijske knjižnice praz­ noval skrom no, toda prisrčno slo ­ vesnost. Zbrali so se Iknjižniičarji in predstavniki kulturnih in javnih delavcev, da izrečejo priznanje in hvalo dolgoletnem u ravnatelju Štu­ dijske knjižnice J a n k u G l a z e r j u ob njegovem slovesu od aktivnega službovanja. Nestorja slovenskih knjižničarjev, roj. 1893 v Rušah pri Mariboru, je v njihovem im enu po­ zdravil podpredsednik Društva b i­ bliotekarjev Slovenije A lfonz Gspan z besedam i, ki so bile vzete iz src vseh njegovih stanovskih tovurišev: Vemo, spoštovani tovariš rarvna- tolj in dragi prijatelj, da Te sprav­ ljamo v težavo, ker smo se ta dan zbrali okrog Tebe, ko se po 33 letih zglednega in požrtvovalnega dela poslavljaš od tukajšnje Studijske knjižnice, pa bi to slovo rajši do­ življali v tišini in sam s seboj. Toda prišel je čas, da Ti moramo glasno in vpričo vseh povedati, kako zelo Te spoštujem o kot bibliotekarskega strokovnjaka.kot javnega delavca in in ne nazadnje kot človeka. Zmerom si nam bil zgled m ožate poštenosti, delavoljnosti, pa skrom nosti, na­ vdušenja za vse lepo in žlahtno in gorečnosti za resnico. Vemo tudi, dia ibi nas prav zaradi svoje resni­ coljubnosti rad popravil, ker sem rekel, da si celih 33 let živel in de­ lal za Študijsko knjižnico. Res je, da so biilu ta leta za nekaj času na­ siln o pretrgana, ko so Te sovražni­ ki nuše svobode in sam ostojnosti prav zaradi Tvoje goreče ljubezni do dom ovine in narodnoobram bne dejavnosti pregnali in Te odtrgali svojii ustanovi. Vemo pa tudi, da si v tistih štirih letih izgnanstva še intenzivneje živel s svojo knjižnico, ko si. dan na dan iz daljave drhtel za njeno usodo. Sani predobro veš, koliko prem iš­ ljevanja in drobnega dela si daj m a­ riborski Študijski knjižnici, ko si — natanko zavedajoč sc njenega po­ slanstva in nalog — kakor čebela iskal in zbiral vse mogoče knjižno iu rokopisno gradivo, da bi jo čim bolj usposobil za splošen študij in poglobljeno znanstveno delo in po­ sebej za proučevanje družbenega, 'kulturnega, političnega in ekonom ­ skega življenja m ariborskega pod­ ročja. knko si to gradivo obdeloval, ga delal dostopnega in nanj opo­ zarjal interesente, koliko nasvetov in pobud si dal njenim obiskoval­ cem, kako si znal organizirati in­ terno delo in kako si bil svojim podrejenim ne saimo vodnik in uči­ telj. m arveč tudi očetovsko razu­ mevajoč prijatelj. Pred 33 leti si se odločil, da se odtegneš izobraževa­ nju in vzgoji gimnazijslke m ladine in se posvetiš knjižničarstvu, to je, da ob nenehnem sam oizobraževanju nadaljuješ pedagoško delo na širši osnovi. Redko komu je dano, du bi — ko se um ika v pokoj — tako razločno videl uspeh svojih stro­ kovnih, organizacijskih in pedago­ ških sposobnosti, pa tudi m arljivo­ sti, kakor ga moreš pregledati v tem trenutiku sam. D a je maribor­ ska Študijska knjižnica najbolje razvita knjižnica te vrste v Slove­ niji in težko če ne v vsej Jugosla­ viji, je brez dvoma zasluga Tvoje­ ga dela, pa tuidi ugleda. 'Kadar so se pokazale kake težave — in kje jih ni, ko se danes vse okrog nas tako hitro preobraža — je Tvoja beseda zalegla in prepričala. Vse to sm o upoštevali, ko je XII. občni zbor Društvu bibliotekarjev S love­ nije na odborov predlog soglasno sklenil, da Te prvega, odkar dru­ štvo živi, izbere za častnega člana. N aslednje področje, ki srno kot strokovna organizacija nanj m islili in ki si mu posvetil določen del svo­ 124