URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

knjižničarjev in bibliotekarjev ljubljanskih ljudskih knjižnic ter Narodne in univerzitetne knjižnice. V letošnji sezoni bodo inštruktorji obiskali vsako ob­ činsko središče dvakrat, po po­ trebi pa še večkrat. N jihova n alo­ ga bo: pregled stanja občinskih knjižnic, neposredna strokovna po­ m oč in organizacija krajših teča­ jev v občinskih središčih za knjiž­ ničarje am aterje. Po pregledu in analizah bo inštruktorska skupina predlagala občinskim ljudskim od­ borom, okrajnem u ljudskem u o d ­ boru in okrajnem u svetu Svobod ukrepe za izboljšanje strokovnega dela v teh knjižnicah. POLETNI TEČAJ ZA K N JIŽN IČ A R JE V KOPRU O krajni svet Svobod in prosvet­ nih društev Ljubljana je v mesecu juliju organiziral enotedenski tečaj za knjižničarje občinskih ljudskih knjižnic. Tečaj je bil v s/klopu osta­ lih tečajev za ljudskoprosvetne a k ­ tiviste, ki jih je zveza Svobod or­ ganizirala v poletnih m esecih v Kopru. O biskovalo ga je 26 knjiž­ ničark in knjižničarjev. Program je obravnaval najvažnejše problem e s knjižničarskega področja, kot so: katalogi, čitalnice, svobodni pri­ stop, prostor in oprem a, literatura in izobraževanje odraslih, potujoče knjižnice, organizacija pionirskih knjižnic in oddelkov, delo z bralci v pionirski knjižnici, organizacija om režja knjižnic, m esto občinske knjižnice in knjižničarska pom aga­ la. Predavali so bibliotekarji in knjižničarji iz Ljubljane Josip Ri­ javec, Bogo Pregelj, Mara Šlajpah, Miša Sepe, A vgust V ižintin in A ni­ ca Korže. Poleg tega sta d va veče­ ra vodila razgovore tovariša Stane Saksida o amerišikih romanih in Ivan Bratko o založniških proble­ mih. SO D O BN A KNJIŽNICA V K R A NJU Ljudska knjižnica v Kranju se je 1. avgusta 1959 preselila v nove, dolgo pričakovane prostore v S in ­ dikalnem domu. S teni pomem bnim dogodkom stopa v novo obdobje svojega poslovanja, ki bo precej različno od dosedanjega. Ne posluje več po starem p u h ­ nem sistem u, am pak po sistemu prostega pristopa h knjižnim p oli­ cam: bralec si izbere knjigo sam , knjižničar mu je sam o še svetova­ lec pri iskanju želene knjige. Temu novem u načinu poslovanja so tudi prostori prim erno prirejeni in raz­ vrščene knjige. Knjige so na stelažali razporeje­ ne po strokah in vsebini. Stroke so določene v glavnem po m edna­ rodni decim alni k lasifikaciji, vrstil- ci |>a so zlasti pri osm ici nekoliko prilagojeni praktičnim potrebam ljudske knjižnice. V m ejah stroke so knjige postavljene po abecedi avtorjev ozirom a pri anonim nih delih j)o abecedi naslovov ne glede na form at. N apisi na policah za­ znam ujejo vrstilec in naziv stroke ter so bralcu kažipot, kje naij knji­ go išče. T akšno poslovanje je za naše lju ­ di nekaj novega, vendar je že ne­ kajm esečna praksa pokazala, da so se obiskovalci prosti izbiri knjig km alu privadili. K njižnica je s preselitvijo m nogo pridobila. N ovi. sodobno urejeni in dovolj veliki prostori omogočajo neovirano in redno poslovanje. Sodobna knjižnična oprema in k o ­ vinske stolaže v skladišču, nad 20 tisoč zvezkov bogat knjižni sklad in manjša čitalnica za časnike in časopise, vse to so pom em bne pri­ dobitve, ki močno privlačujejo bralce. Poleg tega leži knjižnica v središču m esta, nasproti avtobusne postaje, kjer je stikališče ljudi naj­ večje. Tako je dobila knjižnica vse pogoje, da bo njeno prihodnje delo še vse plodnejše ne sam o po številu 123