URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

hitro bodo usklajena z zveznim za­ konom o spom eniškem varstvu, ki l)o sprejet na prihodnjem zveznem skupščinskem zasedanju. D a bo m ogoče tu navodila čim uspešneje izvajati, bo-mo na kongresu prire­ dili inform ativno razstavo s tega področja. 12 . Za bratska diruštvu sm o izde­ lali bibliografijo vseh slovenskih publikacij s področju biblioteka r- stva od leta 1945 dalje. 13. Plenum sekcij je sklenil, da bo izdala zveza bibliotekarski uč­ benik v srbskohrvaiškem jeziku. CM nalog, ki naj bi jih po prejš­ njih sklepih izvršili, so ostale o d ­ prte še naslednje: a) zbrati gradivo za bibliotekarski priročnik, b) sta­ žiranje bibliotekarjev in knjižni­ čarjev v večjih bibliotekah, c) or­ gan izacija b ib liotečn ega p osveto­ valn ega organa pri Svetu zu pro­ sveto in k ulturo LRS. P o r o č i l a b i b l i o g r a f s k e s e k c i j e A ktiv bibliografske sekcije je štel v času («1 zadnjega občnega zbora 10 članov. D elovn i program, ki si ga je zastavila, jc bil nasled­ nji: prirejati sestanke enkrat na m esec, na katerih se člani seznu- njujo s tekočim i vprašanji b iblio­ grafskega dela; na teh sestankih obravnavati novejše dom ače in tu­ je b ibliografske publikacije; izde­ lati bibliografijo slovenskih biblio­ grafij od začetku do leta 1945; so­ delovati pri raznih bibliografskih publikacijah, če so za to člani nu- prošeni. V sm islu tega delovnega načrta je sekcija dosegla naslednje rezul­ tate: Č lanski sestanki so bili po en­ krat na mesec, razen v času letnih dopustov. Na njih so se razprav­ ljala tekoča bibliografska in orga­ nizacijska vprašanja in so se reše­ vali določeni problem i, ki so se tikali bibliografskega dela. D a bi se razširilo 'bibliografsko obzorje članov, so se na vsakem 130 sestanku obravnavale novejše b i­ bliografske publikacije. V letu 1958 je bilo 5 takih sestankov, v letu 1959 pa 5, skupaj torej 8 . Po referatih se je navadno raz­ vila debata okoli obravnavanih del. N ekateri izm ed referatov so se ka­ sneje objavila v tisku, nekaj pa jih še čaka na objavo. Glede zbiranja bibliografije slo­ venskih b ibliografij ijc biilo več po­ svetovanj. Na sestankih se je delo za to b ib liografijo že delom a po­ razdelilo po desetletjih oz. po dolo­ čenih publikacijah za obdelavo (n. pr. bibliografije v 1>Z, v zgodovin­ skih in m edicinskih publikacijah, itd.). N ekateri so gradivo že zbrali. D va člana bibliografske sekcije sta sodelovala pri končni redakciji gradiva člankov in leposlovnih pri­ spevkov za proslavo raznih praz­ nikov, ki ga je zbral in uredil de­ lovn i kolektiv študijske knjižnice v Kranju. V dneh od 6 . do 7. novembra 1958 sta se kot delegata udeležila plenumu zvezne bibliografske sek­ cije v Sarajevu tov. Janez Logar ikot vodja zvezne in France D obro­ voljc, vodja republiške sekcije. Na sestankih sta poročala o stanju bi­ bliografije v Sloveniji in o delu slo­ venske bibliografske sekcije. P o r o č i l o s e k c i j e z a l j u d s k e k n j i ž n i c e Sekcija ze ljudske knjižnice je imela 5 sej. R azpravljala je o za­ ključkih posvetovanja zvezne sek­ cije za ljudske knjižnice, pripravi­ la poglavja o ljudskih knjižnicah za republiški zakon o knjižnicah, pripravila skupno z referatom za knjižnice pri Svetu za prosveto in kulturo dvodnevno posvetovanje z ljudskim i knjižničarji, predlagala tem e zu IV. kongres Zveze biblio­ tekarskih društev FLRJ, predlaga­ la ustanovitev inštruktorske skupi­ ne pri OLO Ljubljana in ustanovila posebno kom isijo za sindikalne knjižnice, ki d ela v okviiru sekcije.