URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

V zvezi s sklepi lanskega občne­ ga zboru je bilo storjeno naslednje: 1 . R edno sc je začel pouk knjiž­ ničarstva na ljubljanskem u čitelji­ šču, kjer so sistem atizirali mesto bibliotekarja. Honorarno se pouču­ je knjižničarstvo tudi v Kopru in Novem mestu. 2 . Šola za knjižničarje se bo na­ daljevala v letu 1959/60. Predlog, da bi «e (a šolu sprem enila v dvo­ letno, še ni rešen. 3 . V decembru je b ilo organizi­ rano dvodnevno posvetovanje ljud­ skih knjižničarjev. P osvetovanje je zelo dobro uspelo. 4. Izdelani so bili program i za tečaje s -knjižničarji-am aterji iu po­ slani okrajnim svetom za prosveto in kulturo. 5. T ežave so glede izdajanja stro­ kovne literature. Skripta, ki so se pripravljala v okviru društva in šole za knjižničarje, so v glavnem napisana in delno tudi izdelana. "V 7 >ripravi je priročnik za šolske knjižnice in tablice decim alne k la­ sifikacije za ljudske knjižnice. 6 . «Stalno prizadevanje, da se knjižnice v občinskih centrih raizvi- jajo v poklicne ustanove, je v tem letu rodilo sadove. Tako so občin­ ski ljudski oidbori v D om žalah. Vrhniki, Škofji Loki in C m i pri Mežici že sprejeli sklep, da usta­ novijo takšne ustanove. Tudi v ne­ katerih drugih krajih se priprav­ ljajo na to. 7. U stanavljanje pionirskih knjiž­ nic ali oddelkov za m ladino pri knjižnicah se nadaljuje. Tako so za­ čele z rednim delom knjižnice v Mariboru, Celju, Piranu, Kopru in Novi Gorici. Pripravljajo se pa v Kranju, Novem m estu, K ostanje­ vici, Izoli itd. 8 . Svobodni pristop v ljudskih knjižnicah se zelo počasi u veljav­ lja. To zlasti zaradi objektivnih razlogov, kot so prostori in sred­ stva. Im amo tudi primere, da ne­ kateri knjižničarji kljub večletne­ mu pojasnjevanju in tudi pruiktič- nim izkušnjami niso doum eli pred­ nosti tega sistem a in m islijo, da je to nekakšen eksperim ent, ne pa moderna oblika knjižničarskega de­ la. V lanskem letu se je organizira­ la na svobodni pristop ljudska knjižnica v Kopru. V naslednjem letu bo potrebno n tem področju zlasti opraviti nasled­ nje: 1. V šolo za knjižničarje b o po­ trebno pridobiti slušatelje iz tistih krajev, kjer so potrebe najbolj nujne. 2 . V sakoletno strokovno posveto­ vanje ljudskih knjižničarjev naj bi postalo stalna praksa. 3. N apraviti bo potrebno vse, da bi vsaj dol napovedane literature, kot je to priročnik za šolske knjiž­ nice in tablice DiK, v tem letu izšel. 4. Pregledati je potrebno stati­ stične obrazce, ki jih vodijo ali nuj bi jih vodile ljudske knjižnice dnevno, mesečno in letno. S po­ pravljenim i in izboljšanim i obruz- ei moramo doseči enotnejšo stati­ stično službo. S k l e p i in p r i p o r o č i l a Na osnovi poročil in razprave na občnem zboru D ruštva bibliotekar­ jev Slovenije dne 22 . m arca 19)9 ie Izvršni odbor D ruštva bibliote­ karjev Slovenije sprejel naslednje sklepe in priporočila: 1. O r g a n i z a c i j s k e n a l o g e 1 . Izdelati nova društvena p ra vi­ la in reorganizirati delovanje dru­ štva, njegovih organov in podruž­ nic v skludu z novimi društvenim i pravili. 2 . Izvršiti revizijo strokovnega članstva in organizacijsko utrditi društvo. 3. Še nadalje pridobivati istro- kovne uslužbence knjižnic zu stro­ kovne člane društva. 4. Pobiranje članarine izvesti skrbno in pravočasno. 5. Izboljšati sodelovanje republi- škegu društvu in njegovih sekcij z drugim i republiškim i bibliotekar­ 131