URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

tične zavesti in vloga, ki jo iinajo pri tein knjižničarji. Kongres se je sestal v prostorih Dom a sindikatov. Po otvoritvi in izvolitvi organov kongresa je imel najprej dr. Mirko Rupel kot pred­ sednik zveze svečani igovor oh 10 - letniei ustanovitve zveze. Temu je sledil uvodni strokovni referat Matka Rojniča (Zagreh) o pomenu knjižnic za znanost in prosveto. Na plenarnih zasedanjih so delegati republiških društev obravnavali še poročilo zvezne uprave o delu v času od III. kongresa leta 1956 in sprem embo pravil, izvolili so nov sedež in novo vodstvo zveze tor sprejeli resolucijo in slklepe. Stro­ kovni del kongresa pa se je odvi­ jal v dveh skupinah z referati, ki so nadrobneje obdelovali osnovno temo. V delovni skupini za znan­ stvene knjižnice je dr. Mirko Ru­ pel (Ljubljana) govorili o posebnih nalogah narodnih knjižnic in n ji­ hovem pomenu za znanstveno de­ lo, D u šica G uteša (Beograd) o vlo­ gi in pomenu specialnih knjižnic, Jelka Mišic (Zagreb) o in form ativ­ ni službi v znanstvenih knjižnicah in Slobodan K om adinič (Beograd) o nalogah jugoslovanske bibliogra­ fije v zvezi z znanstvenim delom v državi. Poleg tega so si sodelav­ ci te skupine ogledali poslovanje beograjskih znanstvenih knjižnic. V delovni skupini za ljudske knjiž­ nice je Bogo Pregelj (Ljubljana) referiral o vlogi ljudskih knjižnic pri splošnem in strokovnem izobra­ ževanju delovnih ljudi, A vgust V i­ žintin (Ljubljana) o pomenu potu­ jočih knjižnic, Slavom il M ilosav­ ljevič (Beogrud) o posebni vlogi sindikalnih knjižnic, Branka Fur­ lan (Zagreb) o m estu pionirskih knji/žilic v proce.su izobraževanju in vzgoje otrok, Esad Berberovič (Sarajevo) o sodelovanju med šol­ skim i in ljudskim i knjižnicam i, Fri­ da G odlar (Zagreb) o inform ativni službi v ljudskih knjižnicah in N a­ da Š tevili (Beograd) o pomenu de­ lovanja knjižničnih centrov /.a pro­ 136 svetno delo ljudskih knjižnic. Po­ leg strokovnih referatov je bila ob kongresu odprta tudi razstava o boleznih in zdravljenju knjižnične­ ga gradiva. Na podlagi poročil, strokovnih referatov in debate, ki jim je sle­ dila, je kongres sprejel naslednje s k l e p e : V preteklih desetih letih, odkar obstoja zveza, in v obdobju po osvoboditvi je bil na področju knjižničarstva dosežen izredni na­ predek, kar se odraža v ustanav­ ljanju narodnih knjižnic po re­ publikah. kjer še niso obstajale, v ustanavljanju velikega števila znan­ stvenih, strokovnih in predvsem ljudskih knjižnic, v ustanovitvi B ibliografskega inštituta FLRJ, v organiziranju bibliografske 'dejav­ nosti in ustanovitvi centralnega ka­ taloga, v izboljšanju strokovnega dela v knjižnicah in njihovega dela z bralci, v zakonskih predpi­ sih, ki sc tičejo kniižnic in knjiž­ ničarske stroke in v uvajanju družbenega upravljanja v naše knjižnice. Zaradi nadaljnjega razvoja in zaradi izvrševanja nalog knjižnic na področju širjenja znanosti in razvoja znanstvenega dela je po­ trebno: I. D a se čini prej sprejm e zvezni zakon O' knjižnicah, ki bi predvsem predpisal pogoje, pod katerim i se morejo ustanavljati knjižnice, ka­ kor tildi obveznosti glede njihove­ ga ustanavljanja in vzdrževanja, da bi m ogle delovati kot javne ustanove ozirom a v sklopu javnih ustanov, oblastnih organov, družbe­ nih organizacij, podjetij in sl., ter da bi določil obveznosti ustanovite­ ljev pri vzdrževanju teli knjižnic. N adalje naj zakon določi osnov­ no shem o vrst, organizacijsko mre­ žo posam eznih vrst knjižnic, kakor tildi oblike m edsebojnega sodelova­ nja.