URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV
Zvezni zakon o knjižnicah bo služil kot osnova za republiške za kone o knjižnicah in pri sprejem a nju prepotrebnih predpisov o knjiž nicah in njihovi dejavnosti. 2. D a se zagradi enotne politike na določenem področju u stanovi jo pri pristojnih oblastnih telesih strokovni knjižničarski organi za evidenco in koordiniranje dela knjižnic in nadzorstvo nad njiho vim delom in da se nudi m aterial na podpora že obstoječim centrom, da bi m ogli uspešno delovati. 3. D a se narodnim knjižnicam , osrednjim knjižnicam univerz in znanstvenih akadem ij, kakor tudi nekaterim strokovnim knjižnicam om ogoči pri sodelovanju s knjižni cam i na njihovem področju tista vloga, ki jim pripada zaradi njiho vih posebnih nalog. 4. D a ljudske knjižnice, v smislu izpolnjevanja svojih nalog, razširi jo in utrdijo osnovno mrežo v okrajnih in občinskih središčih. Tam, kjer ni pogojev za knjižnico, naj se utrdijo ozirom a ustanovijo čitalnice. 5. Da se okrajne in občinske knjižnice še nadalje razvijajo kot knjižničarski centri za razvoj knjižnic v okraju ozirom a občini in da bi bila njihova posebna na loga strokovna pom oč pri delu na njihovem področju in oskrbovanju s knjigam i. 6 . D a strokovni kadri 1judstkili knjižnic ozko sodelujejo s prosvet nimi delavci, ki im ajo skrb za knjižnice in da jim nudijo pomoč. 7. D a se zaradi enotne ureditve ljudskih knjižnic — kjer koli je m ogoče dovoliti svobodni pristop h knjigam — knjige uredijo po m ed narodni decim alni klasifikaciji. 8 . Da sc v Sodah z večjim števi lom učencev šolskim knjižnicam zagotovijo sredstva za naba/vo pri ročne literature in literature, ki je obvezna za učence; da se v teh knjižnicah nastavi strokovnjak, kjer pa to ni mogoče, naj se pre davatelju. ki vodi knjižnico, zm anj ša število ur. 9. Skrbeti, da se v čim večjem številu ustanavljajo pionirske knjiž nice in pionirski oddelki ljudskih knjižnic ter da se zanje oskrbijo stalna sredstva in strokovno oseb je. Pri tem bo koristno sodelova nje z društvi prijateljev mladine. 10 . Zagotoviti, da bo v organu družbenega upravljanju, ki je uve deno v večji del knjižnic, soraz merno število strokovnih uslužben cev; posebej je treba reševati pro blem družbenega upravljanja v ti stih knjižnicah, ki so v okviru p o sam eznih sam ostojnih ustanov, a s svojim delovanjem segajo preko okvira teli ustanov. 11 . D a pristojni oblastni činitelji pristopijo k reševanju sistem atične ga šolanja knjižničarskih kadrov in da izdajo potrebne predpise. Da se prav tako na osnovi zakona o javnih uslužbencih čim prej iz dajo norvi predpisi o državnih stro kovnih izpitih. 12 . D a se pristopi k načrtnemu reševanju vprašanja knjižničnih prostorov, iker jc to postalo kritično v vseh knjižnicah Jugoslavije. K o m une bi morale posvetiti več po zornosti oskrbovanju ljudskih k njiž nic z ustreznim i prostori; za znanstvene knjižnice naj se zgra dijo nove zgradbe — kot bo stor jeno za Narodno biblioteko v Beo gradu — ali, kjer je m ogoče, razši rijo obstoječe. 13. Du se knjižnicam vseh vrst, v sm islu izpolnjevanja njihovih na log na področju širjenju prosvete in razvoja znanstvenega dela, pre skrbijo zadostna m aterialna sred stva za redno dopolnjevanje njiho vih fondov. Prav tuko naj se vzpo redno z rastjo knjižnih fondov in povečanjem obsega njihovega po slovanja om ogoči povečanje števila uslužbencev. Pri tem je treba pred vsem podčrtati potrebo nadaljnjega razvija nja b ibl iogra fsko- in form a- livne službe znanstvenih knjižnic in dela za populariziranje knjig v
RkJQdWJsaXNoZXIy