URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

tu r n a >in p ro s v e tn a d ruštva p riveski raznih političnih stran k ; posebno n ap red n o vlogo so v zgodovini lju d s k ih k n jižn ic o d ig ra ­ la d elav sk a p ro sv e tn a d ru š tv a »Vzajemnost« in »Svoboda« pred vojno, p o n j e j pa nove lju d sk op m s ve t nc organizacije, ki š tejejo k njižnice za enega izm ed d ru štv e n ih odsekov. V end ar j e po ve­ zanost lju d sk ih k n jižn ic z d ru štv i pokazala tudi s v o je slabe strani. Č im se nam reč lju d s k a k n jižn ica razv ije v tolikšni meri, da presega d elo v an je d ruštva, k i j o j e ustanovilo, p o tre b u je p r e ­ c e jšn ja d e n a rn a sredstva, k a te ra ji društvo ne m ore nuditi. R a­ zen tega j e še vedno čest p o jav , da d ru štv a bolj cenijo dejavnosti drugih odsekov (oder, zbor, orkester), ki so trenu tn o bolj učin­ koviti in privlačni kot k n jig a. V zvezi s teni se p o ja v lja m iš lje ­ nje, n a j bi j a v n a k njižnica, ki j e p re rasla po svojem d elo v an ju o k v ir u stanovitelja, p ostala j a v n a občinska lju d sk a knjižnica. Č e so n. pr. v letu 1954 p r e je le vse lju d s k e k n jižnice 42,800.000 d in a rje v dotacij, j e od tega odpadlo na 617 podeželskih knjižnic, ki so večinoma društv en e, le 12,800.000 din. Zal, ne moremo p o ­ dati enako natan čne analize za leto 1957, v en d ar se po približnih računih ra zm erje tu d i tedaj ni bistveno .spremenilo. K er s ta n je d ru štv en ih k n již n ic ni zadovoljevalo, j e ustanovila Zveza »Svo­ bod« in prosvetnih društev Slovenije o k r a jn e k n již n ič a rsk e ko m i­ sijo ali sosvete in u ved la posebno k a rto te k o za zibiranje osnovnih p odatk o v o knjižnicah. O k r a jn i sveti za k u ltu ro so se naslonili na te komisije in jim letno dodeljujejo dotacije za. knjižnice. Delo kom isij j e povezano z obiski k n jižn ic na terenu. V sosvetu so zastopani k n již n ič a r ji š tu d ijs k e in o k ra jn e lju d s k e knjižnice. R epubliška kom isija za k n jižn ice pri zvezi »Svobod« j e v letu 1957 začela odločno a k c ijo za organizacijo potujočih knjižnic, ki n aj bi pom agale m an jšim k n jižnicam na vaseh in v k ra jih , ki sploh nim ajo knjižnice. P ri o rg a n iz ira n ju lju d s k ih k n jižn ic se j e zelo u v e lja v ila tudi Zveza d ru š te v p ri j a t e l j e v m ladine Slovenije. Dosegla j e velike uspehe pri u s ta n a v lja n ju pionirskih k n již n ic na sedežih s ed a­ n jih im bivših o k r a jn i h lju d s k ih odborov. N jen o delo j e bilo uspešno, k e r j e im ela dovo lj sredstev, d a j e pod prla ustanovitev takšnih knjižnic, k e r im a izdelan sistem u re d itv e (svobodni p r i ­ stop po vzorcu l ju b lja n s k e P ion irske knjižnice) in k e r j e znala za vodenje p io n irsk ih k n jižn ic v glavnem p rid ob iti splošno in strokovno izobražen vodilni k ad er. N e k atere pionirske knjižn ice so sam ostojne (L ju bljana, C elje, M aribor, Nova Gorica itd.), n e­ k a te re pa tv orijo sam ostojne od delk e p ri lju d s k i knjižnici (n. pr. M urska Sobota, P tu j, Jesenice itd.). O pažam o pa težave, ki n a ­ stopajo po ustanovitvi, ko p re d a organizacija urejene in oprem-