URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV
ljen e pionirske k n jižn ice občinskim lju d s k im odborom v o rg a n izacijsko in m aterialno sk rb , če p rav sama še nadailje skrbi za n jih o v p ra v ile n raizvoj in p r i r e j a rep ubliške tečaje za delavce v p io n irsk ih knjižnicah. D a lje so pri pionirsk ih knjižnicah, po zgledu lju b lja n s k e pionirske knjižnice, začeli u v e lja v lja ti razne oblike izvenšolske estetske vzgoje o tro k (Jesenice, M aribor, C e lje). L ju b lja n s k a pionirska k n jižn ica teži k temu, da bi postaja center za pionirske k n jižnice v Sloveniji, d a bi jim n a b a v lja la in k atalo g izira la k n jig e ter v zg a ja la k a d e r s pra k so v svoji knjižnici. P o trebno bi bilo tudi do k r a j a izvesti sistem svobod nega pristopa v p io n irsk ih knjižnicah. D a bi pom agal u trje v a ti o m režje knjižnic, d a bi o d p ra v il n e s o ra z m e rje med m estom in vasjo glede k njižn eg a fonda, bralcev in izposojenih zvezkov, da bi kn jižn icam nudil stroko v no pomoč, je Svet za k u ltu ro in p rosveto LR Slovenije v začetku leta 195” ustanovil r e f e r a t iz a l j u d s k e k n j i ž n i c e in ob n jem i n š t r u k t o r « k o s l u ž b o , ki naj bi ob sodelovanju s tro k o v n ja k o v iz lju d s k ih in štu d ijsk ih k n jižn ic nek a k o n adom e stila bibliotečni center, kot ga p re d v id e v a osnutek rep ubliškega zakona o knjižnicah. N aloga in š tru k to rje v je , da o b isk u jejo in p re g le d u je jo k n již n ic e n a tere n u , jim n u d ijo strok o vn o pomoč, p o s re d u je jo p ri upravn ih organih in d ru ž b en ih o rg an izacijah za rešitev raznih v p ra šan j itd. To pomoč so kn jižn ice in organi na te re n u s p re je li z veseljem. In š tru k to rji so od leta 1957 d a lje p r e gledali in proučili d elo v an je k n již n ic na sedežu sed a n jih in biv ših o k r a jn ih lju d s k ih odborov, v letu 1958 so se vračali k le-tem, za leto 1959 p a im ajo v načrtu pregled občinskih lju d sk ih knjižnic. V le tu 1957 j e imelo 759 lju d sk ih k n jižn ic k n j i ž n o z a l o g o sko raj 1 m ilijo n k n již n ih zvezkov. V endar j e knjižni fond še vedno prešibek. Č e upoštevam o naše m erilo (l k n jig a na 1 prebivalca), ki j e sicer p re c e j n iž je od zahodnoevropskega, bi se m o ral k n jižn i fond v doglednem času zvišati za približno pol milijona zvezkov. T udi med posameznimi okraji obsitojajo velike raizlike glede na k n jižn i fond, tak o da ima na 1000 prebivalcev L ju b lja n a 973 kn jig , K ra n j 940 k n jig . K oper 619 k n jig. M aribor 528 k njig , C elje 525 k n jig . Gorica 478 k n jig , T rb o v lje 398 k n jig. M u rsk a Sobota 353 k n jig in Novo mesto 330 knjig. O pažam o tudi velike razlike med k n jižn im fondom k n již n ic v m estih in na podeželju. P ri tem pa ne m orem o trd iti, da se v ečje k n jižn ice v m estih ra z v ija jo n a škodo podeželskih. R avno nasprotno! Večina naših l ju d s k ih k njižnic v m estih, ki razen tega p re d s ta v lja jo tem elje v zgradbi lju d s k ih knjižnic, j e kom aj dosegla osnovni 22
RkJQdWJsaXNoZXIy