URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

k n již n i fand: ena k n jig a na enega prebivalca. To številko so p resegla le n e k a te r a m esta (Jesenice, C elje, L ju b lja n a, Šoštanj in V elenje skupaj). Posebno j e slabo stan je v izrazito km ečkih občinah brez industrije. Za naše ljud sk o k n jižničarstv o j e torej značilno veliko število kn jižn ic z m ajh no k n již n o zalogo. Med k n již n ič a rji .se j e zato uveljavilo načelo, da bi m orala imeti vsaka lju d s k a k n jižn ica n a jm a n j 500 k n již n ih zvezkov, u re jenih po p re d p isa n ih pravilih. V le tu 1057 smo imeli od 759 kn jižn ic 418 takšnih, ki so imele manij kot 500 zvezkov! K akšna pa j e v s e b i n s k a s t r u k t u r a k n j i ž n e z a ­ l o g e v naših lju d s k ih k n jižn icah ? Po zahodnoevropskem m e­ rilu naj bi b ila takole ra zd eljen a : 20 do 25 °/o m lad in sk e k n j i ­ ževnosti, 4 8 % poučne in 32 %> leposlovne književnosti; po p o lj­ skem k rite riju , k i n a m j e b ližji, pa naj bi bilo m ladinske k n j i ­ ževnosti 2 4 °/o, leposlovja 46°/o in polju dn o zn an stv en e k n již e v ­ nosti 5 0 % . Večina naših, posebno m an jših lju d s k ih k n jižn ic j e preveč u sm erjen a v leposlovje in bi bilo zato želeti, da bi se k n jižnice b olj usm erile v politično in p oljudnoznanstveno čtivo, v tip knjižnice, ki j e znan v ZDA in na zahodu k o t »public library«. To usm erjenost že k až eta n a j večji slovenski lju dsk i k n jižn ici M estna l j u d s k a kn jižn ica v L ju b lja n i, ki n a b a v lja na leto 58 % leposlovja, 1 5 % m ladinskih del in 27 % p o lju d n o zn an ­ stvenih del, in D e lavska k n jižnica v L ju b lja n i, ki ima med no ­ vitetam i 58°/o leposlovja. 1 0 % m ladinsk ih in 3 2 % p o lju d n o ­ znanstvenih del. L ju d s k a k n jižn ica v P o lju n a b a v lja n. pr. samo 9 % po lju d n o zn an stv en ih del proti 6 2 % lciposlovja in 2 9 % m la ­ dinskih del, S in dikaln a d e lav sk a k n jižnica v M arib o ru pa 2 %> p oljudnoznanstvenih del proti 6 7 % leposlovnih in 31 °/o m lad in ­ skih del. K a d ar govorim o o nab a v i k n jig v lju d s k ih knjižnicah, mo­ ram o povedati, da so k n jig e zelo drage, po stavk a za n abavo k n jig pa o staja često iz le ta v leto enaka, če ne celo m anjša. P ri kn jižn icah is poklicnim k a d ro m se v skladu z zakonitim i p redpisi večajo !e perso n alni izdatki. Nazoren j e p rim e r k n j i ž ­ nice »D uro Daničic« v Novem Sadu, ki j e leta 1954 n abavila za 400.000 din 1.500 k n jig, 1955. leta 1.124 kn jig , 1956. leta 856 k n jig in 1957. le ta 450 knjig. K n jig a rn e n im ajo na razpolago podatkov, koliko k n jižn ih zvezkov od s k u p n e n ak lad e gre v knjižnice, k o r j i h poslovalnice po tere n u doslej niso zbirale. Založba M ladinska k njiga, z n a ­ k lad o p ri posameznih delih od 2 do 18.000 zvezkov, pro da n. pr. v L j u b lja n i v knjižn ice samo okoli 45 izvodov, ostale p osloval­ nice pa še okoli 200 izvodov; v šolske kn jižn ice gre približno 23