URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

350 izvodov. V p rašanje, na kak še n način n aj bi »prišle k n jig e v lju d s k e k njižnice, lahko k n již n ic e rešijo le s k u p a j z založniki, p a najsi bi tu šlo za posebne stalne popuste pri n a k u p u k n jig v potlah, za poseben fond, ki bi omogočil popust pri n a k u p u k n jig za k n jižnice ali za znatno večje dotacije lju d sk im k n již ­ nicam. S posam eznimi ak cijam i tega v p ra š a n ja ni mogoče več reševati. V letu 1954 so bili s k u p n i d o h o d k i lju d s k ih k n jižn ic iz­ k azani v znesku 42,860.772din. Oil tega j e odpadlo na izposoj­ nino ok. 9,000.000 din, na podpore občin 19,500.000 din, n a podpore o k ra je v n ek a j čez 8,000.000 din in na razne d ru g e dohodke ne­ koliko m a n j ko t 6,000.000 din. V <011 p o datk ih (gl. G erlanc: Slo­ venske lju d sk e knjižnice. Lj. 1955.) so bile obsežene vse lju d sk e knjižnice, ki so sam ostojne ali društvene. Za d ru g a leta ne ray,- polagoina s iako podrobno delitvijo dohodkov. Vemo, da so lota 1956 imele l j u d s k e k n jižn ice 49,688.000 din skupnih izdatkov (osebni in m aterialni), od česar j e bilo za nabavo k n jig p o ra b ­ ljen ih 22,389.000 din, v letu 1957 pa so znašali dohodki 86 sam o­ stojnih lju d s k ih k n jižn ic 48,000.000 din. P odatk i kažejo, da dohodki k njižnic počasi n arašča jo in da d ob iv ajo d o ta c ije večje knjižnice, ki so pri lju d s k ih odborih, k n jižnice v o k v iru d ru ž b e n ih organizacij in društev p a o stajajo često brez pom em bnejših sredstev. Po ustreznem m erilu 200 din na osebo bi m o rale l j u d s k e k n jižn ice p r e je ti okoli 360,000.000 d in arje v , torej za 300.000.000 din več, kot pre je m ajo . P o v eča n je dohodkov knjižnicam bi pom agalo reševati tudi pereče vp ra ša­ n je našega knjigo trštva. Naše lju d s k e kn jižn ice so obdržale iz p re d v o jn e dobe izpo­ sojnino, dočim j e držav e z m odernim lju d s k im knjižničarstv o m na vzhodu in zahodu ne poznajo. O d re d b a m in istrstva za p ro ­ sveto LRS o ja v n ih lju d s k ih k n jižn icah iz leta 1945 j e določila za izposojnino n a jv e č 3 % od k u p n e ccne knjige, k a r j e ta k r a t znašalo okoli 2 do 3 din na k njigo, danes pa pomeni izposojnina p recej višji znesek in že p re d s ta v lja lju d em oviro pri b ra n ju . To velja za odrasle bralce, m edtem ko dobi mladi bralec v P io ­ n irski k n již n ic i v L ju b lja n i na izkaznico 50 k n jig za 100din. Tudi v n ek a te rih l ju d s k ih k n jižn icah za odrasle izposojajo inlu- dim bralcem k n jig e za nižjo izposojnino. D ru štv o b ib lio te k a rje v Slovenije j e načelno za od pravo iz­ posojnine, v end ar jo osn u tek rep ub lišk eg a zakona o k n jižn icah dopušča, in to glede na ja v n o m nenje, zaradi m n e n ja stare jše generacije, k i sodi, da j e izposojnina »vzgojna«, ,posebno pa glede na finančno s ta n je večjih lju d s k ih knjižnic, ki bi z odpru- 24