URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

vo izposojnine vsaj .prehodno prišle v še težji finančni položaj. Mestna lju dsk a knjižnica v Ljubljani dobi 11 . pr. za leto od izpo­ sojnine okoli 3,000.000 din. D e la v sk a k n jižn ica v L ju b lja n i en m i­ lijon osem sto tisoč din arje v , občinska lju d s k a k n již n ic a v Dom ­ žalah 150.000 din itd., m edtem ko p re jm e ta k n již n ic a od občine le okoli 50.000 din letne dotacije, od d ru štv a »Svoboda«, k am o r spada, p a ne dobi nič. Občine na splošno delijo dotacije m anjšim društveni 111 knjižnicam nestalno, zato je tem izposojnina v po­ moč, da lahko n a b a v ijo v saj n e k a j k n již n ih novosti. L astniki knjižnic bi se zelo nerada odrekli izposojnini, ker bi morali v tem p rim e ru k n jižn icam n u jn o zvišali dotacije. Lahko pa trdimo, da bi bilo v lju dsk ih k n jižn icah še več b ralcev iz vrst delavcev, km etov in mladine, če bi o dpravili iz­ posojnino. To nam dokazuje poizkus občinske ljudske knjižnico Moste v L ju b lja n i, ki j e ustanovila v okoliških vaseh d ve p o­ družnici. V eni j e obdržala o bičajno izposojnino, v d ru g i jo je zelo znižala. V tej d rug i k n jižn ici j e število izposojenih k n jig in bralcev višje kot v p rv i knjižnici. D a u tr j e v a n je k n jižn ičn eg a o m režja ne n a p re d u je h itreje, je razum ljivo tudi s stališča s t r o k o v n e g a k a d r u . Naše več­ je k n jižn ice im ajo prem alo strokovnega k a d r a in k o m aj zm a­ g u je jo službo v k ra je v n e m merilu. V vseh lju d sk ih k njižn icah delata le 2 b ib lio te k a rja , 47 k n jižn ičarje v , 30 d ru g ih uslužben­ cev in okoli 530 volonterjev, v šolskih knjižn icah pu tlela okoli 1.650 volo nterjev p rofeso rjev ali učiteljev. P ri stro ko vn em poklicnem k a d r u j e posebno pereč problem flu k tu a c ija k a d ra . Vzrok j e bil v plačilnem sistemu, ki ni biblio­ te k a r je v in k n již n ič a r je v izenačil s prosvetn im i delavci k l j u b temu, da se za h te v a od b ib lio te k a rje v 111 k n již n ič a r je v še po­ sebna sttmkovna izobrazba, znanje tujih jezikov in up orabljanje priročnikov. Vsi ti razlogi so tudi ovirali dotok mladega k a d r a v k n jižn ičarsk o stroko. Novi zukon o ja v n ih uslužbencih j e to s ta n je precej izboljšal. B ib lio tek a rji lah k o dosežejo celo 111. plačilni razred, če izpolnijo posebne p o g o je za naziv višji b ib lio ­ tek ar, b re z tega p a gredo v pokoj v V. plačilnem razred u, torej razred niže k o t profesorji. K njižničar začne s XVI. (XIV.) p la ­ čilnim razred om in gre le do VIII. (VI.) razreda, v en d a r ima možnost, če ižp o ln u je določene pogoje, da preide s posebnim izpitom pre k o VIII. plačilnega razreda. N ajbo lj prizad eti so k n již n ič a rs k i m anip ulan ti, k i k l j u b pred log u Zveze d ru štev b i ­ b lio te k a rje v Jugoslavije ne m o rejo iti prek o XII. plačilnega razreda.