URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

Naš sm oter za bodočnost je, n aj b i imela vsaka občinska k njižnica, glede na svoje posebne naloge, poklicnega k n již n i­ ča rja. Isto p re d v id e v a osnutek zakona o knjižnicah. T re n u tn o p a dela v večini o bčinskih lju d s k ih k njižn ic volonterski kader, ki o p ra v lja zamudno stro k o v n o delo brez vsakršnega h o n o ra rja. Zato j e znan pojav, da k n již n ič a r ji vo lonterji zapuščajo k n již ­ nice, k aterih k n jižn i fond presega 1.500 zvezkov. Več kot 45 % k n již n ič a r je v v o lon terjev j e p rosvetnih delavcev. P ri h itre m razvoju k n jižn ic j e občutno predvsem p o m a n j­ k a n je s re d n je g a strokovnega k ad ra, k n jižn ičarje v . D a bi tej potrebi zadovoljili, j e Svet za k u ltu ro in prosveto LRS ustanovil Enoletno občasno šolo za k n již n ič a r je in a rh iv sk e pomočnike v L ju b lja n i. Šola j e imela v šolskem letu 1957/58 22 slušateljev. Šola j e uspela. V n ač rtu je. da bi v p rih o d n je ustanovili d v o­ letno šolo z v eljav o višje šole. K er d elu je v lju d sk ih k n jižn icah mnogo p rosvetnih d e la v ­ cev, se j e Svet za k u ltu ro in prosveto LRS tru d il za uvedbo k n již n ič a rsk e g a po u k a na učiteljiščih. V letih po osvoboditvi so učitoljiščniki prostovoljno obiskovali nekaj ipopoldanskih k n již ­ n ičarsk ih tečajev, p o zneje pa so n ek a te ri d ija k i poslušali nekaj u r p re d av an j o k n již n ič a rs tv u v ok v iru specializacije. V letu 1958 j e Svet za šolstvo sp re je l sklep, naj se p red av a k n j i ž ­ ničarstvo obvezno za vse d i j a k e 1. letnik a učiteljišč. Na učite­ ljišču v L ju b lja n i j e bilo sistem izirano mesto pro feso rja biblio­ t e k a r j a in p re s k rb lje n iprostor za kn jižnico s čitalnico, v k a te ri dela iprofesor p ra k tično z d ija k i od 1. do V. letnika. Zelo k ritičn o j e v p r a š a n j e p r o s t o r o v . Nobena lju d s k a kn jižn ica nim a svoje stavbe, čep rav bi bila preprosta pritlična s tav b a v e rje tn o cenejša in gotovo fun k cion aln ejša otl ad a p tira n ih prostorov. K ako j e s ta n je kritično, vidimo iz tega, da se število čitalnic m a n jš a liiz le ta v leto in d a sm o glede tega v Jugoslaviji na p re d z a d n je m mestu. Nad polovico j e takih knjižnic, k i za svoje p oslovanje n im ajo p rim ern ih prostorov. D r u ž b e n o u p r a v l j a n j e im ajo le večje in sam ostoj­ nejše k n jižn ice na sedežih sed a n jih in bivših o k ra jn ih lju d sk ih o dborov in n ek a te rih občin. U vedeno j e bilo na osnovi odloka o dru žben em u p r a v lj a n ju v k u ltu rn o p ro s v e tn ih ustano'vuh po 8. dec em b ru 1955. T ed aj j e 6 večjih lju d s k ih k n již n ic že imelo knjižn ične odbore, ki j i h j e 'predpisovala o d re d b a m inistrstva za prosveto LRS o ja v n ih lju d s k ih k n jižn icah iz leta 1945 (Ur. I. št. 237/45). Delo večine u p ra v n ih odborov je bilo dobro, k a r kaže razvoj n e k a te rih lju d s k ih k n již n ic v za d n jih dveh letih. Mnoge k n jižn ice so šele po uvedbi d ru ž b en eg a u p r a v lja n ja ipostale u re­ 26