URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

zvečine še nepoznani način, pa kako bi z n a jm a n jš o izgubo časa p re u re d ili k n jižn ico za svobodni pristop, če ima danes še pult. P u ltn i sistem j e mastal v lju d s k ih k n jižn icah iz težnje, za v a­ rovati k n jig e p re d sam ovoljo bralcev, da ne bi neuk o občinstvo delalo zmede po policah in ne bi imeli bralci priložnosti kra sti k njig. P re d ta tv in a so zav aro v ali k n jig e s tern, da so j i h p r ik le ­ pali, p rek leli tatu, oblekli obiskovalca v obleko brez žepov in podobno. Vsa tak šn a za v a ro v a n ja so bila n am en je n a zap rtim k n již ­ nicam z m aloštevilnim i bralci. Ko so sc p a v 19. stoletju začele ra z v ija ti lju d sk e k n jižn ice z vse večjim obiskom, se j e skazalo, da so vsi takšni poskusi za v a ro v a n ja d o kaj neuporabni. Zaradi tega j e prevlad alo načelo, d a nima b ralec dostopa v skladišče in d obi v roko sam o tisto k n jigo , ki si jo j e izbral po katalogih. Med bralca in k n jig e so postavili p re k la d o — pult. Rodil se je p u 1it n i s i s t e m . Pultni sistem se j e do b ro uv eljavil m ed zavestnimi bralci, v en d a r samo, če j e im ela k njižn ica dobro izdelane in številne kataloge. Varnost k n již n e zaloge j e bila k a r n a jv eč ja, k e r p rid e v k n jižn o skladišče p a č samo k n jižn ičar. P ra v tako j e bil prostor izra b lje n d o k r a ja , k o r so k n jig e p o stav ljali strogo po velikosti. Pa še signiirni sistem se lahko poenostavi <h> zadnjega (format + in v en tarn a številka). S k ratk a, sistem j e pokaizal tehnično ve­ like prednosti in se j e u v eljav il v vseli u re je n ih knjižn icah . Še dand anes j e ostal in o s ta ja v polni veljav i v vseli znanstvenih knjižnicah. L ju d sk o k n jižn ico je p a začelo obiskovati vise \ e č bralcev, ki niso niti po svoji izobrazbi bili usposobljeni niti niso imeli volje, da bi po lastni presoji izbirali svoje b r a n je ob podatkih, ki jih n u d ijo katalogi. Vse češče se j e p o ja v lja lo v prašanje, k a k o n a jp re p ro s te je seznaniti b ra lc a z vsebino del, ki j i h im a k n jižnica, da bo lahko svobodno izbiral, če p rav mn m a n jk a po ­ sebno znanje, ki bi m u omogočilo sam ostojno ocenjevati, ali ustreza neko delo njegovim nedoločenim, topim željam, ki ga silijo v b ra n je . Pri poučni lite ra tu ri gre to ko lik o r toliko s siste­ m atičnim katalogom , ki z d ru ž u je dela sorodne snovi v skupine. T ež je j e pa pri leposlovju, ki se pač da lepo in jasn o sistem ati­ zirati po zvrsteh, po snovi se p a ra z b lin ja jo m e je v nedogled, saj j e ista snov la h k o o b delana tako. da z a d o v o lju je samo n a j ­ zahtev nejšeg a bralca, ali pa govori naj prep rostejšem u in je vmes še vrsta odtenkov. Pokazalo se je. d a j e v ljud sk i k n j i ž ­ nici sistem atični k atalo g k a j malo p rik lad e n , saj b ra lc u vse p re ­ malo pove pa še zahteva od njega, da pozna sistem snovne ra z ­ 28