URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

delit ve, sicer ga ne m ore uporabJjati. Te težave o d p ra v ijo <lo n e ­ ke m ere anotacije, ki n atan čn eje o p re d e lju je jo vsebino, d rugod si p om agajo s svetovalci. K n jižn iča r j e dobil novo nalogo, posta! je b ra lč e v m en tor - svetovalec. M entorstvo j e postalo poglavitna naloga lju d sk e knjižnice, k e r ne pom aga le bralcu, da pride do k njig , k a k rš n e m u godijo, temveč omogoča tudi k n jižn ičarju , d a bolj ali m anj neopazno v zgaja bralca, bu deč m u zanim anje za boljvredno branje. Iz teh tem eljev se j e razvil lik k n již n ič a rja , k a k rš n e g a po­ znamo še danes. K lju b m eto rslv u se j e pa pokazalo, da tako lj u d je le ne p rid ejo vedno d o k n jig, k a k r š n e bi želeli, pa še ve­ lik del k n již n e zaloge j e oimrtven, k e r p rip oroča k n jižn ičar pač dola, k i so m u prezen tn a, a to so n ajv eč novo n a b a v lje n a dela, ki so tudi sicer a k tu a ln a in izaradi tega v mislili b ra lc ev samih. Ciim večja j e kn jižnica, tem h itre je rase odstotek odm irajo če in m rtv e zaloge. Vsa izposoja j e v bistvu u p e rje n a sam o na n a j ­ novejše in a k tu a ln o b ra n je , ki je psihološko že tako sredi inte­ resa, p a n a s ta ja zaradi tega k o n ju n k tu rn o p ov p ra šev an je, ki p ro n a p en ja kn jižn ičn i p ro raču n s p rev elikim številom dvojnic, ki k m a lu »pet poinnože m rtv o zalogo. Toda k n již n ič a rje v o m entorstvo ima še d ru g o slabost. Če hočemo, da j e k o lik o r toliko uspešno, se m o ra spustiti k n již n ič a r z b ra lc em v d a ljš i pogovor. Šole potem lahko preceni, k a j bi b ra lc u u strezalo in m u ve svetovati. To p a seveda g re samo, k a ­ d a r j e obisk v k n již n ic i m a jh e n in enakom erno razporejen. S tvarnost pa kaže, da se celo v k n jižn icah z m ajh n im obiskom l j u d je n a g rm a d ijo ob določenih urah, k i jim pač p r i j a j o po ritm u njihovega živ ljen ja. Izven u r n ajv eč jeg a pritiska p a n aj- češče p r i h a j a jo v k n jižn ico bralci, k i jim k n již n ič a rje v o m e n ­ torstvo ni potrebno, ali p a ga celo o d k lan jajo . P r a v ti bralci so prišli na misel, da bi si k n jig e ogledali, p red en b i jih izposodili Po k atalogih so izbrali večje število k n jig in iz n jih o dbrali ti­ ste, ki so jim n ajb ližje. S tem so nakazali pot novem u sistemu, ki j e pri bralcih v veliki m eri odpravil u p o ra b lja n je katalogov: sistemu oglednih kolekcij. K n jižn iča rjev o delo se j e s tem p r e ­ m aknilo iz strogega m en to rstv a od človeka do človeka v tipizi­ rajoče m ento rstv o s k o lekcijam i, ki j i h k n již n ič a r sestavlja, p re ­ den začno p r ih a ja ti bralci, za posam ezne tipe bralcev. Bralec vzame k n jig o v roko, dobi iz njo neposredni k o n tak t, bila j e vzpostavljena zveza m ed skladiščem in bralcem . K doslej ome­ n jen im prvinam , k i so odločale p ri bralčevi izbiri: snov, pristop- nost, značaj dela in pisatelj, — so prišle kot soodločujoč fak to r nove: oprem a knjige, tisk in sploh vse tisto, k a r d e lu je na olo- 29