URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

veka z vidnimi učinki. T ak o j se j e pokazalo, da je ideal s ta r e j­ šega k n jižn ičarstv a — enotna vezava — k a j malo priv lač en za bralce, d a j e nu jn o, n a j ohrani k n jig a svojo k n jig o tršk o obliko, ki j e že od nekdaj upoštevala psihološki moment vidne p riv lač­ nosti. Ta sistem j e olajšal delo k n již n ič a r ju za pultom, sprostil ga je, da lahko streže več bralcem h k ra ti, da vmes ustreže tudi individualnim željam p o katalogih, ni pa odpravil bistvenih n a ­ pak p u ltn e g a sistema p a še porušil red v postav itvi k n již n e za­ loge in odprl priložnost k ra ji s pulta. V večini naših ljudskih k n jižn ic j e ta sistem še d an e s v rabi. O d sistema oglednih k olekcij na p u ltu j e do s v o b o d n e ­ g a p r i s t o p a samio k o ra k . Če bi hoteli, da si ogledajo bralci p ra v vso zalogo, bi jo m orali razbiti v vrste oglednih kolekcij, ki bi jih postavili v določenem za p o red ju na pult. K ra jš i in p o ­ polnejši postopek p a je, d a zalogo že k a r uredim o po snovi in sistem atičnih s k u p in ah , jo tako postavimo v police in pustimo b ralce k njim , naj k a r sami izbirajo. P rv ič so to poskusili v d e­ vetdesetih letih v ZDA in im enovali tak način »open access« ali »open shelves«. Od tam se j e naglo razširil po anglosaških dež e­ lah in 1. 1901 so n ap rav ili p rv i poskus v sre d n ji Evropi, ko so v H a m b u rg u od p rli »ö ffen tlic h e Bücherhalle«. K lju b tem u se pa s re d n ja E v ro pa vse do za d n jih let ni p ov p re k o p rije la tega sistema, bodisi zarad i m alce k o n serv ativ n e vztrajnosti, bodisi zaradi dru gačn e s t r u k t u r e ev ropskih lju d sk ih k n jižn ic in zaradi pomislekov, ki so jih budile in jih še bilde pomanjkljivosti tega sistema. K njižnice v ZDA niso im ele trad ic ije baročnih k n jižn ic in so šle svojo pot zaradi svojstvenih razm er in svojske s tru k tu re prebivalstva. Zaradi b re z tra d ic ijs k e d ružbe se tam ni gojilu zn anstvena k n jižn ica ko t v rh u n s k a k njižn ičn a tvorba, temveč poučno-inform acijska kn jižnica, ki naj pomaga vsakem u članu d ru ž b e p r i njegovem delovnem izp opolnjevanju, pa j e zaradi tega n je n a k n již n a zaloga g ra je n a n ajv eč na poučni, tehnični in podobni literaturi, leposlovje p a zajem a samo del, okoli 30 n/o zaloge. S red n jee v ro p sk a lju d s k a k n jižnica j e pa v n asp ro tju s »puhlic lib rary« zrasla kot do d atek k znanstveni in strokovni knjižnici, ki naj za d o vo ljuje predvsem potrebe bralcev po za­ bavnem b ra n ju . Zaradi tega se j e usm erila n je n a k n již n a zaloga 7 0 % in več v leposlovje. Seveda j e n je n a občevzgojna vloga d o k aj m an jša in j e n u jn o tu d i n jen vpliv na občo izobrazbeno raven m anj pom em ben k a k o r p ri »public library«. Šele ko j e nagli in d u strijsk i razvoj zahteval tu d i naglo u s p o sab ljan je k a ­ drov, j e tudi v teh deželah začela lju d s k a k n jižnica sprem injati 30