URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

svoj značaj. P o sta jati j e začela politehnična in j e likrati stopila p re d dilemo, k a k o v n aj večji m eri zadovoljiti b ralce z vseh področij, ki jim sam k n již n ič a r ne m ore in ne sme postaviti n a ­ tančnih oznak, niti n im a m eril, da bi jih ocenjeval. O b zelo Ugodnih pogo jih so nastale posebne referenčne knjižnice, k j e r d a je jo odgovore in nasvete politehnično izobraženi k njižn ičarji. Večina knjižnic, posebno p a m anjše, tega seveda ne zmorejo. Z aradi tega so se odločile za svobodni pristop, k j e r pač b rulec v oddelku, ki zajem a lite ratu ro , k a k rš n o p o treb u je , svobodno izbira med razstav ljen im i k njig am i in n av a d n o b re z k n již n ič a r­ je v e pomoči izbere tisto, k a r m u n a jb o lj godi. Z uvedbo svobodnega pristopa se j e k n již n ič a r je v a naloga spet bistveno spremenila. P ri doslednem pultnem sistem u je bil p ra k tič n o sam o u ra d n ik , ki o p ra v lja tehnično delo izposoje in le re d k o k d a j pom aga b ra lc u pri izb ira n ju . P ri sistem u kolekcij n a p u ltu j e n en a d om estljiv 'kot m entor, k e r je edini posrednik med k n jig o in n jenim bralcem . Pri svobodnem pristopu se na videz sicer vloga njegovega m entorstva zm anjša in k n již n ič a r postane prvenstveno spet tehnični uslužbenec, ki m o ra k tem u o p ra v lja ti še nalogo d e te k tiv a in nadzornika. V živ ljen ju pa j e podoba d ru gačna, k a r nam p o n a z a rja izjav a neke k n již n ič a rk e iz 1. 1954: »Ko so lju d sk o knjižnico, ki j e bila meti vojno uniče­ na, znova uredili, so preu red ili izposojo za svobodni pristop. D otlej so b ra lc i p r i h a j a li k pultu, p ribližno povedali, k aj bi radi, in k n již n ič a r jim j e najčešče z uspehom svetoval. D anes pa, ko bralci sami izbirajo, porabi k n již n ič a r več časa, pameti in naporov. P re u re d ite v knjižn ice j e samo en k ra tn i napor. T r a j ­ no delo pa proži proces b ra lčeveg a sam oizobraževanja. ki se j e sedaj začelo. B ralec bi rad listal in izbiral, p a ne zna. Dosti več mu m oramo s v e to v a ti. . . Prav v tem pa t.iči za knjižničarja več dela, več p re m išljev an ja, bolj se trudi in porabi več časa, ima pa tudi več veselja d o d e l a . R azm erje med p r e jš n jim izposoj nim n a­ činom in prostim pristopom j e pač isto k a k o r med delovno šolo in učilno šolo. tam k a k o r tu imamo o p ra v k a z n asp ro tjem : gu- v ern an tsko v aruštvo in s a m o iz o b ra ž e v a n je . . . Posebno v začetku j e pač n ap o rn eje in za m u dn eje ra v n ati z lju d m i kot«; odraslimi, k a k o r pa j i h še tako dobrohotno varu šk o voditi na vrvici. Uspehi p rveg a pa n u dijo p ra v zaradi tega bralcu in k n již n ič a rju n e ­ prim ern o več zadovoljstva in so tra jn e jš i, k e r so doživeti in p ri­ d o b ljen i z ak tiv n im delom.« Nuja. vzgojiti samostojne delavce, ne d a bi jih odtegnili d e­ lovnem u procesu, j e p rip e lja la ljud sko k n již n ič a rs tv o do svo­ bodnega pristop a; n u ja, ki j e n arek o v ala višanje izobrazbene 3t