URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

ra v n i v skokih, j e o d p rla lju d em , razen klasičnih oblik šolskega izob ra žev a n ja od n a jn iž jih do n a jv iš jih šol, tudi šole za pošol- sko izob ražev an je — delavske in lju d s k e univerze, ki so ra z ­ vojno povsod sestavni d el lju d s k ih knjižnic, saj č r p a jo svoje g ra d iv o p r a v tu k a j . Z aradi tega j e postalo k a r zakon, d a so za­ čele povsod n a s ta ja ti lju d s k e k n jižn ice s svobodnim pristopom vzporedno z zaletom in d ustrializacije, in sicer v deželah b rez in d u s trijs k e tra d ic ije brez vmesnih oblik, v d ru g ih pa b olj ali m an j o b o ta v lja je se iz p re jš n jih oblik, k a j t i k n jižn ica takšn ega tipa j e d ra ž ja , k a r j e ekonom sko nujno, saj zaihteva večji učinek tudi v ečje investicije. Slovenske lju d s k e k n již n ic e so danes sredi takšne zagate. D n e v n e p o treb e rastoče in du strializacije neusm iljeno za h te v ajo zv išanje izobrazbene iravmi in poglobljeno politehnično izobrazbo, ki sta pogoj zvišani storilnosti. Z aradi tega se iz d n ev a v dan m nože sredstva in načini pošolskega izobraževanja, lju d sk e k n již n ic e pa še vedno stoje tam, k a m o r so prišle v začetku n a ­ šega sto le tja te r hočejo posredovati in iposredujejo sam o nek aj estetične in etične vzgoje ob 90 %> zabavnega b ra n ja , ob k aterem bralci najčešče beže iz stvarnosti v san jsk e privide. Ne trdim , d a niso po 1. 1945 (poskušali p re u sm e riti takšen razvoj naših ljudskih knjižnic, k lju b temu p a še danes niso nič drugega kol ideološko re digiran e izposojevalnice, k a r so pač bile že med o b e­ m a vojnama, sicer p a še vedno niso prešle stopnje čitalniških te­ ženj, ko so gojile veselje do je z ik a m ed narodnostno m lačnim m a­ lomeščanstvom in d o b r a n j a med ljudstvom , k i se j e šele otresalo an alfabetizm a. Po 1. 1945 so skušali rešiti to v p ra š a n je s š tu d ij­ skim i k njižnicam i, k i se pa, ravno tako zapred ene v predstav e tradicionalnega k n jižničn ega dela in delovanja, niso izobliko­ vale v o sre d n je izobrazbene ustanove pošolskega izobraževanja, temveč so postale o d g a n jk i o sre d n je znanstvene knjižn ice z vse­ mi n jenim i zahtevam i in delom v malem. Ko že deset let govorimo o k rizi slovenskega lju d sk eg a k n jižničarstv a, se nism o še nikoli vprašali, ali moremo k a j d r u ­ gega p riča k o v ati, k a k o r ž iv o ta rje n je kn jižn ic, ki so po svoji id ejn i vsebini zastarele in zaprašene, ki j i h vežejo vezi trad ic ije in j i h ovirajo, d a n e m o rejo ak tiv n o poseči v ra z v o jn i proces, k e r pač s svojimi ostarelim i delovnim i načini in parolam i ne p ro ­ žijo v lju d e h p o treb e p o obisku in se ti r a je zadovolje z -mini­ m alno izbiro p o tre b n ih k n jig doma, v k n jižnico pa hodijo iskat n a jv e č sam o leposlovno b ra n je . Ce p a hočemo, d a b o tudi v d a n a š n ji d ru žbi o p ra v lja la l j u d ­ ska k n jižnica p rim ern o nalogo, jo m oramo organizacijsko, te h ­ 32