URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

k acij, posebno sta re jš ih del, vsek a k o r prednost. K ajti k ju b d obro izbranem u g ra d iv u i.n zelo široki razgledanosti r a v n a te lja ali vodje nabavnega oddelka «e lahko zgodi, da kn jižnica eno­ sm erno raste, k a r se seveda pozna šele čez desetletja. Povojna, n a jm o d ern ejša do b a j e itudi v nabavni p olitiki v k n jižnicah prin esla n a p re d n e p rijem e, ki se še vedno ra z v ija jo in izpopolnjujejo. D anes že s k o ra j v vseh večjih k njižn icah sveta sistematično o b d e lu je jo gradivo za izb o r nabav ireferenti-biblio- te k a rji. Ti p re je m a jo na sv oje delovne (mize v s a k dan nove šte­ vilke nacionalnih bibliografij, strok o vn ih rev ij, prospekte in kataloge. Vsak refere n t zadrži te vire n ajv eč d va dni. Referenti so različno zadolženi. V n e k a te rih knjižn icah izbirajo po je z i­ kih. v d rugih po deželah ali po strokah. S lednji način se j e uveljavil tudi v N arodni in univerzitetni knjižnici v L ju b lja n i in v n e k a te rih d ru g ih znanstvenih k n již n i­ cah pri nas. Vsak referent preg led a samo svojo stroko- in s p arafo pred naslovom p u b lik acije zazn am u je delo, k a te ro prip oro ča v nakup. Če bi pri končmi odločitvi, ali se delo naroči ali ne, ne sodeloval, bi bilo ipotrebno, d a bi k p arafi dodaJ zaradi važnosti predloga enega, dva ali tri znake. To pa v 'naši o sre d n ji k n již n i­ ci odpade, k e r referenti sod elujejo z ra v n ateljem tudi pri končni odločitvi za nakup. N arod n a in u n iv erz ite tn a k n jižn ica tudi od časa do časa povabi univerzitetn e ustanove, se m in a rje in profesorje, d a pism e­ no p red lo žijo svoje predloge za n a k u p novih knjig. Ko nabavni odsek, ki vodii vse tehnično delo v zvezi z nabavam i, zbere in uredi vse predloge, tu d i želje obiskovalcev, j i h p redloži seji r e ­ ferentov, ki jo vodi ravn atelj knjižnice. Vidikov, pod katerim i se o dobri n a k u p ali se predlog odkloni, j e več. V e n d ar ima r e ­ ferent priliko, d a vsak svoj pTedlog ponovno utem elji. Pri izbiri j e seveda važna snov, k i jo p re d la g an a p u b lik acija o bravnava, veljav a av to rja , ugled založbe, obsežnost dela in konično tudi cena. Poleg tega se na seji sku pn o usm erja nab av a tako, da so glede na nam en knjižnice in na tre n u tn e p otrebe k o ristnikov zastopane vse s tro k e v p ra v e m razm erju . V ečk rat se p o ja v i vp ra šan je, ali naj se n a k u p p u b lik acije prepusti drugi k n již n ic i itd. Žal, še ni p ri nas mogoče u p o ra b ­ ljati centralnega k atalog a tu je lite ra tu re , k e r ta še ni u rejen in sc zato m nogokrat ne da izogniti nak u po m d ra žjih publikacij, ki so lahko že v sosednjih knjižnicah. To v e lja posebno za sta ­ rejše publikacije. Za n ovejša dela, ki se v zad n jem času n a ro ­ čajo v obm očju L ju b lja n e , p a p re je m a k n jižn ica v obliki k arto te čn ih listkov poročila u niverzitetnih ustanov in n ek a te rih 41 ,