URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

Če pravim , da po treb u je m o kataloge, hočem s tem povedati, da m oram o v knjižn ici imeti več katalogov, d a torej ne zadošča en sam katalog. Kataloge sestavljam o za n o tra n je poslovanje in za poslovanje z obiskovalci knjižnice. "V vsakteri k n jižn ici bi morali k a ta lo g i tvoriti enotno, v vseh svo jih delih skladno n a ­ pravo. čeprav ima vsak zase lastno funkcijo. Kolikor je pravilno u p r a v lja n je kn jižnice odvisno od katalogov, bi mogli glede njih u reditve postaviti pogoj, da zadoščajo za uspešno delo. ako jih vodimo tako, d a m orem o iz njih ov e celote dobiti odgovore na naslednjo vrsto v p ra šan j: 1. K a te re k n jig e im a knjižnica? 2. Koliko k n jig je v knjižnici? 3. K daj, od kod in k ak o j e prišla posamezna k n jig a v k n již ­ nico? 4. Ali je k n jig a , ki n je n e osnovne bibliografske podatke poznamo, v knjižnici ali ne? 5. K a te ra dela določenega a v to rja ima kn jižn ica in v k a t e ­ rih izdajah j e na voljo posamezno delo? 6. K a te ra dela im a k n jižn ica o določeni stroki, predm etu, problem u? 7. K je stoji določena k n jig a? S. V k ak šn e m vrstnem redu so k n jig e postavljene? Na prvo izmed navedenih vprašanj dobimo odgovor p r a v ­ za p rav v vsakem k n jižn ičn em katalogu, ki v sebuje popis celot­ nega k n jižn eg a fonda. O dgovor na drugo in tre tje v p ra šan je dobimo s pomočjo in ven tarn eg a kataloga. Na vp rašan ja, form u ­ liran a k a k o r četrto in peto, o d g o v arja abecedni imenski katalog, na v p ra š a n ja takega zn ačaja k a k o r šesto, d a je p ojasnila stv arn i katalog. Na v p ra šan je, k a k rš n o j e sedmo, naj bi odgovoril vsak izmed katalogov. Na osmo v p ra šan je o dg o v arja k ra je v n i k a­ talog. K n již n ič a rji sano vajeni sicer še vse drugačnih vp rašanj. Med našimi obikskovalci se dobe lju d je , ki bi radi izvedeli n. pr., v k a te ri svoji k n jig i je Ivan C a n k a r napisal besede: »Narod si 1)0 pisal sodbo s a m . .. « , k a te r a zvezna drž av a v Združenih d rž a ­ vah A m erik e ima vzdevek »dežela magnolij«, k a te ri skladatelj j e ustvaril op ero Hulda. K atalogov nim am o zato, da bi neposredno o d go v arjali na ta in podobna vpruša/nja, pač p a katalogi lahko pouče in te re ­ senta, ali ima kn jižn ica C a n k a r je v e zbrane spise, k j e r utegne s potrpežljivim is k a n je m n ajti v začetnih prizo rih I. d e ja n ja d ram e H lapci stavek: »Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu j e ne bo in ne talar!«; iz katalogov izvemo, da j e v k n již ­ 49