URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

nici ta uli ona enciklopedija, v kateri n a jd e m o p o d atk e o Z d ru ­ ženih drž av ah A m erik e in morebiti tu di pojasnilo, d a volja vzdevek »dežela magnolij« državi Mississippi; p ra v tako sti v k atalog ih poiščemo k ak še n glasbenozgodovinski priročnik, in ec j e ta priro čnik o p re m ljen z d obrim s tv a rn im .registrom, bomo hitro odkrili, da j e opero H u ld a uglasbil C esar F ran ck. S solidnim pozn an jem k n již n e g a zaklada, ki ga nudi k n již ­ nica, m ore tudi k n již n ič a r k d a j pa k d a j sam pomagati obisko­ valcu do takih d rob n ih podatkov, saj s tem krepi b ralčevo za­ u p an je do k n jižn ičnih sodelavcev in ga «e bolj naveže na k n j i ž ­ nico. Seveda se včasih zgodii, da tak p rizadeven k n jižn ičar pozneje po ovimkih izve. ida s svojo uslužnostjo ni p risk rb el bralcu novega znanstvenega sp o zn anja ali važnega prispevk a za strokovno delo, am p ak d a mu j e nehote in jievede pomagal razvozlavati zapletene problem e n ag ra d n e g a te k m o v a n ja v u gan­ k arski r u b r ik i T ovariša ali reševati k riž a n k e v T edenski tribuni. Razume se, da ni naloga knjižničnih katalogov, razčlen je­ vati vsebino pu b lik acij do .nadrobnosti, k a jti norm alno inven- tariz iran je, kataJog iziran je in k lasificira n je t e r j a toliko tru d a im časa, d a j e nemogoče zahtevati, naj bi se kn jižn ičarji, ki im ajo na sk rb i količkaj obsežen k n jižn i fond, u k v a r ja li s podrobnim re g istrira n jem vsebine posameznih kn jig . Ako bi v kattalogne k a rto te k e uvrščali p re n a d ro b n e p odatke, bi postali katalogi n a ­ trp a n i in nepregledni in motena J)i bila n jih o v a bistv en a fu nk ci­ ja , da nam reč kažejo bralcem pot do zaželenih knjig, ne p a do posameznih bibliografsko nesamostojnih sestavin p u b lik acij ali celo do posam eznih podatkov. C elota k atalog o v s četvero različnimi fu n k cijam i — in v e n ­ ta rja , evidence po abecedi av to rje v ozirom a naslovov, evidence po vsebini k n jig in evidence po razvrstitvi k n jig v skladišču j e neogibno potrebn a za ekspeditivmo n o tran je poslovanje v knjižnici. Od teh katalogov sta za potrebe b ralcev nam enjena predvsem dva: abecedni imenski in stvarni. V prvem iščemo knjige, ki j i h poznamo po p isateljih oziroma po naslovih, če a v to r ni znan ali če gre za tiske, ki im a jo več k o tri av to rje. S tv a rn i katalog p a nam omogoča, da iz množice del, ki so v knjižnici, najdem o tista, ki o b ra v n a v a jo določeno p odročje ozi­ roma predmet. V katalogih am eriških k n jižn ic j e pravilom a možno najt k n jig e tudi ta k ra t, k a d a r ve obiskovalec samio za naslov dela, ne da bi poznal p isatelja. Vendar j e pripom niti, da v ta nameni n im ajo posebnega kataloga. V Am eriki j e nam reč v navadi tako im enovani »dictionary catalogue« (križni katalog); v njem so 50