URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

združeni listki našega abecednega im enskega in ^stvarnega k a ­ taloga z listki, ki so n e k a k e k a z a lk e od naslovov na avtorje. 1’udi v naših k n jižn icah vseh vršit, p ra v posebno še v lju d s k ih knjižnicah p o v p ra š u je jo l j u d je po k n jig ah , ki jim poznajo n a­ slov, ne pa av to rja , čep rav j e le-ta sicer znan in v kn jig i sam i naveden. V lakih prim erih bi zelo pomagal seznam, u re je n po abecedi naslovov k njig. T a k katalog naslovov bi bil dobrodošel občinstvu, a veliko bi koristil tudi k n již n ič a r ju s tem, da bi mu pokazal p o t do k n jig e takrat, ko mu im e a v to rja ni znano ali se ga tren u tn o ne m ore spomniti. Potrebo po naslovnem k a t a ­ logu ču tijo kn jižnice tudi p ri nas in n e k a j jih že u p o ra b lja takšen k a ta lo g vsaj v p reprosti sestavi. V slovenskem tisku po­ znam dva prim era, k j e r j e u p o ra b lje n a id e ja naslovnega k a t a ­ loga. V mislih imam 1. p re d v o jn i k n jig o trš k i katalog Slovenska k n jig a (1940), k a te re g a register v sebuje med d rugim naslove pesniških, p ripovednih in d ra m sk ih del ter m lad in skih k n jig , 2. no,vi katalog pripovednih del v slovenščini, ki ga je izdala lju b lja n s k a Mestna lju dsk a k njižnica, k je r so seznami po stro ­ kah u re je n i na podlagi naslovov knjig. I/. toga, k a r sem doslej povedal, izhaja, da so katalogi nepo­ g re šljiv a naprava v vsaki knjižnici. K n jižn iča rjem so tem elj, na k aterem sloni vse n jih ov o tehnično in vzgojno delo, bralcem pa vodniki h k n jižn ičnim zakladom in k lju č do k u ltu rn ih v re d ­ not, k ak ršn e so v k n jig a h s h ra n je n e za liste, ki so željni zn a n ja in plem enitega razvedrila. Na v p rašan je, ali naj ima tudi lju d s k a k njižn ica več k a t a ­ logov, ni težko odgovoriti. Brez inventairnega kataloga, ki o p ra v ­ lja funkcijo matične k n jig e , si gladk eg a u p ra v n e g a p o slovanja v knjižnici ne m oremo predstavi jati. Iz in v e n ta rn e g a kataloga j e razvidno, k a te re k n jig e in časopisi so doslej prišli v knjižnico, k d a j, k ak o in od 'kod so prišli itd.; p o treb e n nam j e za računske in statistične posle. In v e n ta rn i (katalog nam kaže, k a k o j e n astala in rastla k n j i ž n a zaloga in kak šn o j e n je n o sed a n je stanje. V ljudskih k n jižn icah sitarega tipa j e bil bralec p ra v ilo m a navezan skoraj izključno na kataloge. Ker ni bilo med knjižničarjem in bralcem tistega neposrednega stika, k a k rš n e g a zahtevajo n a­ p red n e težnje v k n jižn ičarstv u , j e bil popoln ali delen, splošen ali specialen, tiskan ali pisan k atalo g edini pomočnik, s k aterim si j e bralec mogel izbiraiti čtivo. Ali so dandanes, ko zahtevam o drugačno ra zm erje m ed k n již n ič a rje m in b ra lc em in ko si p r i ­ zadevamo, da bralcu omogočimo popolnom a ali vsaj delom a svo­ boden pristop h k n jižn im policam, k atalogi bra lc u še b re zp o ­ gojno p otrebni?