URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

Res se zdi, / l a iz g u b lja v k n již n ic a h s prostim pristopom katalog ko t pripom oček v ro k ah b ralcev na pom enu; toda če preu darim o , da se k n již n ic a ne d a sm otrno urediti in voditi brez katalogov, uvidimo, da so konec koncev v en d a rle k atalogi tista trd n a podlaga, n a k a te ro «e o p ira k n již n ič a rs k o delo in k i j e z g ra je n a predvsem za b ralca, pa čeprav sam v n jih m o rd a ni­ k d a r ne išče. K a d a r pa b ra le c želi čisto določeno delo ali celo čisto določeno izdajo nekega dela, t a k r a t bo v e rje tn o h itre je dosegel cilj, če bo pogledal v abecedni im enski katalog, k a k o r pa, če bo b rez vodstva taval ined policami, ne vedoč, ali j e zaže­ le n a k n jig a sploh na (razpolago. P red m etn i (geselski, abecedni stvarni) k a ta lo g j e ta k e g a zna­ čaja, da za leposlovje ni priklad en. Leposlovna dela bi sicer mogli uvrstiti v p re dm etn i k atalo g na osnovi fo rm alnih vidikov, t. j. p o lite ra rn ih zvrsteh, ta k o dia bi imeli v n jem skupine m. pr. romanov, pesmi itd.; z u s tv a rja n je m sku p in pa bi nasprotovali te m e ljn i ideji p re d m e tn eg a kataloga, da n am re č na enem mestu po d istim geslom zd ru ž u je spise o o 2 iko om ejenem p odročju. P red m etni k atalo g j e to rej u p o ra b en pra v ilo m a za nebeletiri- stično lite ratu ro . K er p a v vsaki lju d s k i knjižnici k n jižn i fond sestoji p re te žn o iz leposlovja, torej p red m etni katalo g kot edini ozirom a ko t glavni stvarn i k atalo g ne p rid e v poštev. Kot stv arn i k atalo g j e tudi za lju d sk e k n jižn ice prim ere n sistem atski katalog. Enotne shem e za stv arn i katalog, ki bi v eljala za vse k n j i ž ­ nice, ni mogoče predpisati. Sistem atski katalo g n a j ustreza p o­ seb n em u zn a čaju posam eznega k n již n e g a fonda. V p re jš n jih časih so bili k n již n ič a r ji celo m n e n ja , da ni možno ustv ariti splošno v eljavn ega bibliografskega sistema, ki bi bil prim eren za več k n jižn ic, kaij šele za vse knjižnice. D a n d an es se v endarle u v e lja v lja naziiranje, da j e mogoče s tv a rn o ozirom a sistematsko k lasifik ac ijo poenotiti, da j e torej mogoče sestav ljati sistem at­ s k e k a talo g e različnih k n jižn ic na po dstavi istega b ib lio g rafsk e­ g a sistema. To n a z ira n je p o t r j u j e j o pre p ričljiv i uspehi D cw eye- vega sistema, t a k o im enovane d ecim alne k lasifikacije, k i si k l j u b m nogim naspro tn ik o m p rid o b iv a če d alje več pristašev. Tudi za decim alno k lasifik acijo k a k o r za vse drug e sisteme k lasifik ac ije p a vedno v e lja načelo, da n aj sistem atski katalog ustreza se sta ­ vu k n již n e zaloge, da n aj upošteva n jeno sed a n je s ta n je in n jen o n a d a ljn jo rast. P ri tem greš e k n již n ič a r ji — posebno začetniki —- več s tem, da se spuščajo v prepodrobno klasificiranje, kot obratno. Abecedni imenski in s tv a rn i katalo g naj bosta dostopna bralcem . O biskovalcem seveda ne sinemo dovoliti, da bi sami 52