URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

b rsk a li po naših in te rn ih k a rto te k ah , m arveč jim bomo vsebino naših katalogov nudili v prepisali. Prepisi naj bodo po možnosti tipkani, če ne, pa vsaj čitljiv o prepisani. Večje kn jižn ice p a bi m orale obnoviti staro navado, da nam reč, če le mogoče, iz d a ja jo tiskane kataloge. P re d vsemi d rugim i im a jo 'tiskani katalogi prednost, k er si z lijih pomočjo bralci lahko doma v m iru izberejo knjige, napišejo na preprosit listek sig n ature ter s to enostavno naročilnico p ridejo v k n j i ž ­ nico po čtivo. V tem pogledu so nas naši pred h od n ik i prek ašali, k a j t i ena alii d v e lastovki še ne pom enita pom ladi (s tem mislim n a katalog srbolirvatskih knjig Delavske knjižnice in na katalog slovenskih p ripovednih del Mesine lju d s k e k n jižnice v L ju b lja ­ ni, ki sta n edavno zagledala beli dan v tisku). / a obiskovalce knjižnice p a tudi žu knjižnično notranje delo in za nabavno politiko sta abecedni im enski teir stv a rn i katalog nedvom no potrebna. Abecedni imenski k atalog j e v novejšem ra zv o ju k n již n ič a rs tv a p o stal glavni k n jižn ičn i katalog, k a r p ri­ zn a v ajo ta k o te o re tik i k a k o r p r a k tik i naše stroke. V endar m ne­ nje, d a lahko iz h a ja m o tudri b rez abecednega k ataloga, ni nič nenavadnega, saj n. pr. še leta 1947 v Z agrebu izšla b ro šu ra U p u t s t v a z a p o s l o v a n j e i 4 e h 11 i č k o 11 r e d e 11 j e n a r o d n i h k n j i ž n i c a zahteva razen in v en tarja »katalog knjiga po strukam a«, poleg tega p a le še »kartoteku knjiga* (= k a rto te k o k n již n ih listkorv), za k a te ro dopušča alternativo, d a se m ore ssložiti po sign atu ram a, t. j. tako da se kartoni kn jig a služil istim iredom k a k o su složene i k n jig e u or m ar 11 . Ali, k a r to ­ te k a se može služiti i po abeced 110111 re d u pisaca, bez obzira na stru k e, tak o d a k n již n ič a r uvi jck Inko pronade svaku zatra- ženu k n jig u , za k o ju nij c sig u ran k o jo j štruci pripada«. Z za­ dovoljstvom p a m oram dodati, da pet. let n ato izdani h rv a tsk i p riro čn ik za delo v lju dskih kn jižn icah B i b l i o t e k e i n j i ­ h o v o u r e d e n j e , k i s ta ga napisala Zlatu Perllč in M arko Oreškovič, ter v srbščini napisana k n jig a B i b l i o t e k e i r a d u n j i m a . P r i r u č n i k z a r u k o v o d i o c e n a r o d n i h b i b 1 i o t e k a , k a t e r e av to r je Esad B erberovic in j e izšla leta 1953 v S arajev u, t e r j a t a vse p otrebne kataloge ter d a je ta osnov­ na navodila za mjih sestavo s p rid e ja n im i številnim i p rim e ri za katalo g iziran je. P rav ilen odnos do katalogizacije v lju d s k ih k n jižnicah n a h a ja m o tudi v novejši j ugo.slovun.ski strokovni p u ­ blicistiki ( 11 . pr. v k n jig i Ljubice Nenadoviič U ir e d e n j e n a ­ r o d n i h k n j i ž 11 i c. a 11 a s o l u . M a t e r i j a 1 z a s e 111 i - 11 a r e 11 a m e n j e 11 k n j i ž n i č a r ! 111 a 11 a r o d n i h k n j i ž ­ n i c a n a s e l u , tiskani s cirilico 1958 v Beogradu). 53