URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

O borožen z navodili, ki v celoti obsegajo približno poldrugo s tra n besedila, si k a jp a d a k n již n ič a r ni k d o ve k a k o belil glave z raznoterim i problem i k n již n ič a rs k e g a dela, posebej še s kula- logizacijskimi. A p rizn a ti moramo, da j e imel v ro kah n ajo sn o v­ nejše vodilo za u p r a v lja n je knjižnice. P ri vpisov an ju podatkov v in v e n ta rn i seznam, ki j c bil, kaikor smo izvedeli, edi ni k a t a ­ log, in pri izpolnjevanju knjižnih listkov si je tr u d lahko olajšal s pomočjo spiska p rip o ro čljivih k n jig , ki m u j e nudil vzorce za zahtevani popis knjig. K lju b temu, da so k ra tk a , so ta navo ­ dila pripom ogla do neke enotnosti v poslovanju »Prosvetimih« k n jižn ic po m ajh n ih k ra jih . A vtor navodil sam p ripom inja, d a j e za ja v n e lju d s k e k n již n ic e v mestih in večjih k r a j i h treb a d r u ­ gačnega poslovanja. V da nam en priporoča način poslovanja, ki da »se j e obnesel v n eki ja k o vzorno u p ra v lja n i Javni lju d sk i knjižnici«. N avodila za poslovanje v večji lju dsk i knjižnici so dolga d o b re tri strani. Izmed katalogov zahtev ajo inventarn i in abecedni zapisnik, oba v oblilki zvezka; za vsalkega od obeh zapisnikov p o d a ja jo tudi vzorec. C.lede abecednega kataloga p ra v ijo : »Abecedni zapisnik k n jig j e na razpolaga oitateljem. K n jig e so zapisane v n jem po abecednem re d u pisateljev. Vsaki č r k i sta odm en jeni n. pr. dve stran i in m ed posam eznimi pisatelji iste črk e se pušča n e k a j prostora, da se lahko vp išejo še tudi dela, kii so pozneje izšla ali se n a k u p i l a . . . Abecedni zapisnik k n jig ima d va, oziroma tri odd elke: a) za lepotslovne, b) za pouč­ ne in c) za mladinske spise (če obstaja zadnji oddelek). P ripo­ ročati je. d a j e naipravljenih več izposojevalnih zapisnikov, ki so Jju dem v razn ih p ro sto rih (n. pr. gostilnah, k av a rn ah ) na razpolago.« Kakor vidimo, so tu d i ta navodila dotkaj skrom na, toda k e r obsežnejših navodil v slovenskem jezik u ni bilo na voljo, so seznanila s p rim arnim i, čep rav prim itivnim i pojmi k n jižn ičn eg a dela m a rs ik a te re g a od tistih p o žrtv o v a ln ih ljudi, ki so si nap rtili sk rb za knjižnico. Po teh vzorih j e o p ra v lja la k n již n ič a rs k e posle cela vrsta slovenskih lju d s k ih k n jižn ičarje v , m ed ikatenimii j e bil poklicni k n již n ič a r še dolgo bela vrana. O b sežnejša k atalogizacijska navodila smo dobili Slovenci šele tri d esetletja k asn eje s p u b lik acijo A vgusta P irjev ca K n j i ž n i c e i n k 11 j i ž n i č a r s k o d e l o . Ta k u j iga si je m ahom a pridobila p riz n a n je ne sam o med slovenskimi k n již n i­ čarji, am p ak itudi zunaj Slovenije. L ju d sk o knjižnico j e P irjev ec v svojem d elu nedvom no zelo upošteval, saj ji j e posvetil vso pozornost tak o v zgodo vin sikem p re g le d u k a k o r v posebnem po g lav ju z naslovom D e 1o j a v n i h 1j u <1 s k i h ik n j i ž n i c ter v p o g lav jih o socialni razčlembi m odernih knjižnic, o tiipolo- %