URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

giji in razčlembi čdtateljev itd. Tudi pri o b ra v n a v a n ju tehnične­ ga dela v k n jižnicah si je p rizad ev al posebej p rik a z a ti prak so v lju d s k ih knjižnicah. K a r se tiče katalogizacije, pa j e njegovo ra z p ra v lja n je p rik ro je n o v glavnem za p otrebe znanstvenih knjižnic. F u n k c ije lju d s k ih k n jižn ic so tako koren ito različne od funkcij znanstvenih knjižmie, d a se tudi tehnično delo v obeh vrstah k n jižn ic ne m ore docela skladati. Cilj kalaloigizira- n ja j e v obojih, da zaželeno k n jig o čim za n esljiv e je in čim brž najdem o, toda potrebe obiskovalcev znanstvene k n jižn ice se tako ra zlo ču jejo od potreb obiskovalcev lju d sk e knjižnice, da (o n u jn o vpliva tudi na tehnično delo. K a r zadeva katalogizacijo, j e razum ljivo, da m ora biti za znanstveno ozirom a strok o vn o u sm erjen e g a obiskovalca univerzitetne, narodne, štu d ijsk e ali stro ko v ne k n jižnice u ra v n an a drugače k a k o r za obiskovalca lju d sk e knjižnice, l’ri k a ta lo g iz ira n ju v znanstveni knjižn ici j e itreba, da sm o k a r se d a natančni v bibliografskih p odatkih, tla posvečamo vso p až n jo absolutni enotnosti v pisavi značnie (naj opozorim recimo na antična, s re d n je v ešk a iin orien talsk a imena), d a upoštevam o poleg individualnega še k olektivnega a v to rja (pri k o rp o ra tiv n ih spisih), da previdno u p o ra b lja m o osnovni p rin c ip za določevanje značnie pri anonim nih spisih, da dosledno o b ravn av am o založniške s e rije z n um eracijo ali b rez m nn era eije zvezkov itd. K lasifik acija po strokah m o ra biti v znanstvenih k n jižn icah dru g a čn a že zaradi tega, ker je njihov celotni fond z vso beletristiko vred nam enjen pravilom a z n a n ­ stvenem u štu d iju in raziskovanju. Nesmiselno bi bilo, da bi vso problem atiko katalogizacije v znanstvenih k n jižn icah prenesli tudi v lju d sk e knjižnice. Zato ne m orem o kaitalog.izacijskih pravil za znanstvene knjižnice u p o ra b lja ti k r a tk o malo v lju d sk ih knjižnicah. To spoznanje j e povsod po svetu narekovalo, da se izdelajo za lju d sk e k n j i ž ­ nice posebna kaitalogizacijska pravila, l a k a specialna p ravila najd em o v raznih tu jejezičn ih p riro č n ik ih za u p r a v lja n je lju d ­ skih knjižnic. T u di slovenski p riročnik D e l o k n j i ž n i č a r j a v l j u d s k i k n j i ž n i c i , ki ga je napisal Bogo P reg elj, vse­ b u je n av od ila za vpisovanje v inv en tarno k n jig o ter za sestav ­ lj a n j e im enika k n j i g po snovnih sk upinah in abecedne k a r to te k e knjiiig, v en d a r se z vp ra šan ji popisa k n jig p o d ro bn eje me u k v a rja . K er p rim ern a prav ila za abecedni imenski katalog, k a k r š ­ nega p o tre b u je lju d sk a k n jižn ica, doslej v slovenščini še niso bila o b ja v lje n a , vlada v tem pogledu pri nas p re cejšn ja razn o­ likost. N ek aj večjih k n již n ic se j e oprijelo pravil za znanstvene k njižn ice ter jih skuša z m anjšim i ali večjimi sprem em bam i pri- 57