URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

lagoditi lastnim potrebam . N e k atere knjižn ice n a d a lju je jo p r a k ­ so, podedovano iz časov iz iprve svetovne vojne. Precej k n j i ž n i ­ č a rje v pa j e vendarle, k i si na osnovi zn anja, (pridobljenega iz priro čniko v in na tečajih, p riz a d e v a jo z dobro voljo, da bi k a t a ­ loge čimbolj e vodili. K n a p r e d k u po osvoboditvi, ki ga vsekakor m oram o priznati, so mnogo pripom ogle tudi enotne tiskovine D rž a v n e založbe Slovenije. Iz (povedanega izh aja, da nu jn o p o trebu jem o p redvsem en o t­ na p ra v ila za abecedni imenski katalog, k i naj čimbolj ustrezajo nalogam lju d s k ih knjižnic. Po p rizadevnosti tovarišice Mare Š lajpah-Z ornove smemo p ričako v ali, da taka p ra v ila v d ogled­ nem času dobimo. Delom a so z njihovim zn ačajem sez n an jen i slušatelji knjižničarslkih tečajev, zlasti gojenci lan sko letne šole za k n již n ič a rje in a rh iv s k e pomočnike. Poglejmo, kakšna načela naj bi upoštevali glede zaželenih pravil, ki bi m o ra la biti k a r s e da enostavna. Bibliografski popis naj bi bil čim k rajši. D elom a dosežemo to že s tem, da značnice ne oddelimo od samega popisa, m arveč jo združim o z njim, tako da av to rskih imen v iprepisu aiaslova ne po navljam o. Tudi dod atk e k stv arn e m u naslovu bomo upo­ števali v o k v iru resničnih potreb. G lede oblik im enskih značnic za a v to rje s ta re g a veka si ne bomo n ap e n ja li možganov, ali borno 'pesnika Iliade in Odiseje postavili pod grški II orneros ali latinski Homerus, a m p a k ga bomo dali kar pod slovensko obliko Homer; prav tako bomo starega klasika basni postavili pod Ezop, ne p a pod A isopos ali Aesopus. Slavnega Indijca R aoindranaiha T h a ku ra n e bomo katalogizirali pod indijsko obliko, marveč 1 ki - iiio izbrali angleško obliko Tagore R abindranath , pod katero je zn an tudi pri nas. Tudi pri s tv a rn ih znaonioah se bom o skušali ozirati n a potrebe in zalite ve povprečnega slovenskega bralca. Slovečih orientalskih pra v ljic ina p rim er, \ki jiili p rip o v ed u je Š eh erezada svojem u k ru te m u k ra lju in možu, n e borno popi­ sali pod arabskim, za evropska ušesa eksotično zvenečim A lf laila ma-laila, ampalk k a r lepo pod Tisoč in ena noč. K o rp o rativ n ih spisov v pra v o m pom enu besede naše ljud ske k njižn ice po navadi n im ajo v svojih fondih. Izjem no im ajo re ­ cimo k a k e spom inske spise ob d ru štv en ih ju b ile jih , ilustriran e k atalo g e razstav in še k a j podobnega. G lede na om ejeno število tak ih publikacij bi m orda lju d sk e kn jižnice izh aja le brez po­ sebnih p ra v il za k o rp o rativ n e spise; lahko bi j i h o bravnavali v p ra k s i k o t anonim ne, posebno še, k er im ajo p u b lik acije, k a ­ k rš n e sem za p rim er navedel, dosti značilne naslove. Lju d sk a k n jižn ica, ki bi iz k a k r š n ih koli razlogov uvrstila v svoj fond 58