URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

se angleški b ib lio tek a r David G renfell zelo duhovito in u p ra v i­ čeno prito žu je v svojem delu Periodicals und serials (London 1953), d a časopis še vedno v elja zgolj za »ubogega in nadležnega so ro d nika knjige«. Tudi če listaimo po k n již n ič a rsk ih strokovnih p riro čn ik ih in po sodobnih domačih in taijiih strokovnih revijah, bomo zelo red ko naleteli na tehtn a dela in ra zp rav e o tem u delu k njižničn ega gradiva. V siljuje se vtis, d a živi periodični tisk. zlasti časniki, po knjižnicah v prim erjav i s knjigam i še vedno na pol »ilegalno« ž iv ljen je kot gradivo, kii j e knjižnicam n ekako bolj v nadlego kot v korist. To gradivo se še vedno ne o b ra v ­ nava s tisto p oglobljenostjo in tem eljito stroko v no stjo kot n. pr k n jig e ali d rugi knjižnični zakladi. K a r prizn ajm o : V knjižnici bo gotovo veliko večje ra z b u rje n je in splošno iskanje, če smo n. pr. izgubili alii založili k ak p re v ed en roman, m orda zelo p ro ­ blem atične vrednosti, kot pa če simo izgubili n e k a j števillk sodob­ nega dom ačega časnika, k a tereg a t r a j n a ohran itev je za nas b rez dvom a v eliko večje vrednosti. D okazovati veliko vlogo p eriodičnega tiska v sodobnem živ­ lje n ju , bi bilo iskoraj odveč. D in am ik a in tempo d an a šn je g a živ­ ljen ja, n a p re d e k znanosti, teh nike in razvoj dogodkov so tako nagli, da k n jig a v svoji d o sed a n ji obliki in načinu p ro d u k c ije ne more več dnevno s/lediti vsemu navedenem u, zlasti pa ne v podrobnostih. K n jig a lahko samo v daljših presledkih, v d ire k tn i odvisnosti od m aterialnih možnosti in zlasti v odvisnosti od p r a ­ vilnega ra z u m e v a n ja založnikov v u re je n i obliki poda pregled že dognanih dosežkov na tem ali onem področju, ki so potem, ko so v k n jigi o b jav ljen i, pogosto že preseženi iu za z a h te v n e j­ šega zn anstveniku ne redko že zakasneli. Takem u tempu ra zv oja na vseli po d ro č jih sodobnega ž iv lje n ja je lahko kos samo dobro voden, tekoče izdajati in pravilno h ra n je n periodični tisk, ki edini lahko sproti in v vseh odtenkih registrira celotni razvoj posameznih panog sodobne človekove dejavnosti. Vloga k n jig e j e torej bolj ali m anj retrospek tivn a, delom a celo zakasnela, m edtem ko ima vloga periodičnega tiska veliko večjo dnevno veljavo. Zato «ledi iz tega za k n již n ič a r je n u jen zak lju č ek , da pri obdelavi tekočega k n jižn ičn eg a gradivu ne m o rem o več za­ postavljati periodičnega tiska na račun k n jig in drugega g ra d i­ va, k e r bi sicer le-temu vzeli njegovo n ajv eč jo vrednost in u d a r ­ no silo — ažurnost in alktualnost. Jasno je, da pri tem ne gre za ves periodični tisk brez razlike. Tudi tu j e ireba razliko v ati med važnejšim in mainj važnim, med n u jn ejšim in m an j nu jn im . Ni treb a posebej poudurjaiti. da sta zgoraj n aved en a pomen in vloga periodičnega tiska odločilne važnosti zlasti pri izrazito 63