URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

s trok ov n ih knjižnicah, in nekaj m an j pri drugih, splošno z n a n ­ stvenih ali pa lju d sk ih knjižnicah. A rhivski, m u z e js k i ali — če ga tako im enujem o — re tro ­ spektivni pomen perio dičnega tiska — t. j. pomen zaloge stare g a tiska te vrste — j e precej relativen. N jego va važnost glede na to ni o dvisna sam o od vrste periodičnega tiska, temveč tudi od tipa in nam ena knjiižnice in od pod ro čja, v k aterem določena kn jižn ica delu je. To j e precej kom pleksno v p ra šan je, ki j e v tesni zvezi z načrtno in dosledno n abav no politiko. N epravilno je stali išče, ki vlada zlasti v n ek a te rih n aših lj u d s k ih knjižnicah, d a j e vred nost periodičnega tiska (posebno časnikov) zgolj te k o ­ čega pom ena in d a j e periodični tisk n am en je n zgolj za k r a t k o ­ tra jn o uporaibo v čitalnici. Ne, periodični tisk ima tra jn o v re d ­ nost, v e lik o k ra t celo večjo 'kot k n jig e. Že p re j smo nakazali, da se s stališča t r a j n e vrednosti n. pr. lahka, »modna« in zgolj za­ b av n a lite ra tu ra ne m ore m eriti s kom pleti sodobnih časnikov: v e n d a r j e k ljn b tem u res, da m noge naše k n jižn ice k n jig e tak e problem atične vrednosti zvesto h ra n ijo , a na dirugi stran i nili n a jm a n j ne s k r b e za o h ran itev periodičnega tiska, zlasti časni­ kov. Zavedati sc m oramo, d a so periodica najbo ljše, pri časnikih celo dnevno ogledalo sv oje dobe ter neizčrpen in kronološki vir podatkov za posamezne stroke, za politični, d ru ž b en i in k u ltu rn i razvoj določenega časa in področja. Tu gre za p odatke, zlasti drobne, ki jih ne zm ore vsa k n již n a p ro d u k c ija dobe, so pa za političnega in k u ltu rn e g a zgodovinarja, za znanstvenega in j a v ­ nega delavca, za štu d en ta in celo za vsakega delovnega člo­ veka zelo pogosto neobhodni. N jihovo p o m a n jk a n je p re d s ta v lja lahko neprem o stljiv e težave pri resnem delu. Vsi sodobni biblio­ grafsk i zavodi in oddelki in razni d o k u m en tac ijsk i centri se tega v polni m eri z a v ed ajo ter vestno pop isujejo član k e in d ruge po d atke v periodičnem tisku. B ibliografije član ko v in registri raznih drug ih podatkov, z b ran ih v periodičnem tisku, so v so­ dobnem znanstvenem ž iv lje n ju postali neobhodni p riročniki za vsako sm otrno znanstveno, strok o vn o in ja v n o delo. S tega vidi­ ka lahko n ajb o lj p ra v iln o ocenimo vrednost velikega dela L eksi­ kografskega zavoda, ki bo s svojo p u b lik acijo B ib liog rafija ras- prava, članak a i k n již e v n ih radova izpolnilo občutno vrzel na tem področju. To delo, k i bo zajelo ves jugo slov an ski periodični tisk od njeg o vih začetkov do d ru g e svetovne vojne, pa bo v k n již n ic a h in k ra jih , ki ne razpo lag ajo s tem tiskom, izgubilo zelo veliko na svoji vrednosti, k e r so sam e biblio grafije brez ustreznega g ra d iv a brez p ra v e in popolne vrednosti. 64