URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

N ajv eč grešim o glede časnikov, ki jih lahkom iselno za m e tu ­ jem o, tako da se že po nek aj letih ne m ore več d obiti ko m plet­ nih letnikov n a jb o lj ra zširjen ih sodobnih časnikov. Knjižnice, k i n. pr. v naši re p u b lik i redno h ra n ijo vsaj n ajv a ž n e jš e časnike, lah k o naštejem o na p rstih d v eh rok; vse naše čaisnike b rez izje­ m e pa h ra n i sam o ena k n již n ic a — N a ro d n a in univerzitetna k njižnica. To j e seveda odločno prem alo že za sedanjost, kaj šele za prihodnost. In v en dar so naši časniki najbolj točni, za­ nesljivi in tekoči do k u m en ti našega časa. Zdi se n everjetno, da ccio n ek a te ra u re d n ištv a ne h r a n ijo s ta re jš ih številk sv ojih last­ nih listov, k e r bi si sicer ne izposojali v k n jižn icah sam o nek a j let s ta rih 'letnikov. Razen n eposrednih interesentov naša jav n o st verjetno ne ve. da 11 . pr. edina popolna izvoda Slovenskega Naro­ d a h ra n ita saino Š tu d ijs k a k n již n ic a v M arib oru in N arod n a in u n iv erzitetn a k njižnica. Z aradi nenehne in — lahko bi rekli — množične uporab e obstoji nevarnost, da bo z a d n ji v dogled­ nem času uničen. Zato si k n jižn ica prizadeva, da bi čim prej izpo­ polnila d ru g i izvod, ali pa d osedanji u n ik a t vsaj p re fo to g rafiraja in ta k o o h ra n ila ta d o k um ent bodočim rodovom. E n a k j e prim er z n ek aterim i d ru g im i važnejšim i časniki. Je p a tudi vrsta znanih slovenskih časnikov, ki jih niti N arod na in u n iv erzitetn a k n již ­ nica n im a k o m p letn ih ( 11 . pr. tržaška Edinost, goriška Soča, Lai- bach er Zeitung, Rdeči p ra p o r itd.). Zato p rih aja m o pogosto v s k o ra j n ev e rjeten položaj, da si m oram o n ek a te re letnike naših slovenskih časnikov, ki so v p re jš n je m stoletju izh ajali p ri nas, izposojati 111 . pr. v dunajskii narod n 1 knjižnici! Glede tega j e že podvzeta ak cija, da bi se vrzeli izpopolnile vsaj s prefo to grafira- n jem m a n jk a jo č ih številk in letnikov, vendar j e zadeva tako zapletena in zam udna, da ne obeta hiitrih rezultatov. Naš znani a n tik v a ria t Štefan Tausig pra v i, d a j e p o m a n jk a ­ n je kom pletnih časnikov — zlasti političnih — na našem k n j i ž ­ nem trg u n arav n o st nev e rjetn o , dn to v slovenskem in ju g o slo­ vanskem m erilu. Vsi časniki p re jš n je g a sto letja ( 11 . pr. L j u b l ja n ­ ske novice, Slovenija, Levstikov N a p rej, Bleiweisove Rokodelske in k m e tijs k e novice, Edinost, Soča, lldeoi p ra p o r itd.) so prava redkost. Samo malo bo ljši j e položaj glede časnikov iz le t med dvem a vojnam a in celo 'glede nekaterih, ki so iz h a ja li že po d ru g i svetovni vojni. Znan j e prim er stare g a srb sk eg a upoko­ jenca, ki j e m a rljiv o h ra n il b eo g rajsk o P olitiko od n je n e u sta­ novitve 1. 1903 do d a n a š n jih dni (okoli 50 letnikov), za k a r so mu p re d n ek a j leti nudiilii nad 2 m ilijo n a d inarjev. To j e razum ljivo, če pomislimo, da j e srb sk a N a ro d n a biblioteka v Beogradu 65