URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

Co reka pi tuli ram o p re d n ja iz v a ja n ja o periodic nem tisku, zlasti o časnikih, jili lahko strnem o in razširim o v nekaj k on ­ k retnejših sklepov in ja s n o po stavljenih problem ov. V prvi vrsti m oramo jasn o in brez vsakih predsodkov p ri­ znati veliko važnost periodičnega tiska v tekočem in re tro s p e k ­ tivnem smislu. S p rijazn iti se m oram o z dejstvom , da prevzem a revialni tisk zlasti v strokovnih k n jižn icah že odločilno vlogo. V C e n tra ln i tehniški knjižnici v L ju b lja n i j c n. pr. število izpo­ sojenih revij že p reseglo polovico števila izposojenih k n jig in se ta odnos hitro dviga v k o rist revialnem u tisku. Podoben j e polo­ žaj v d ru g ih strokovnih knjižnicah, p a tu d i v splošno znanstve­ nih k n již n ic a h raste izposoja — čep rav bolj počasi — odločno v korist periodičnem u tisku, in to sodobnih revij in zlasti časni­ kov starejših letnikov. To u v id ev an je važnosti periodičnega tiska naj bi se zato k o n k re tn o pokazalo na vseh podro čjih knjižnične d ejavnosti: v nabavni politiki, v ažurnosti p re je m a n ja , v s tro ­ kovni obdelavi, v skrbi za izp o p o ln jev an je in dobro ohranitev, s k ra tk a — s k r b za perio dičn i tisk n a j se v k n jižn icah v vsakem oziru izenači s s k rb jo za kn jig e. V stro ko v nih k n jižn icah pa p rih a ja v poštev celo d a j a n j e prednosti periodičnem u tisku a k t u ­ alnih i n naglo se razv ijajo čih ved. S toni v zvezi in v zvezi s stanjem in p otrebam i naše ožje domovine bi glede posameznih vrst kn jižn ic opozorili na nekaj važnih problemov. V naši cen tralni naro dn i knjižnici se že po zakonskih p re d ­ pisih, ki so veljali že v p r e jš n ji Jugoslaviji, zbira ves slovenski in jugoslovanski periodični tisk od n a jv a ž n e jš e re v ije do najbolj p rim itivnega bilten a in časnika. V zvezi s tem sc glede n a airhiv- sko-m uzejsko nalogo naše nacionalkc p o s ta v lja v prvi vrsti v p ra ­ šan je popolnosti periodičnega tiska. S k ultu rnozgodovinskega in z d ru žbenopolitičnega vidik a je važen ves periodični tisk, k e r samo celota nosi popoln pečat in pomen svoje dobe, tako d a j e razdelitev tisk a po važnosti v p rim e rja v i s popolnostjo d ru g o ­ razredn eg a pomena. V tem j e naša ce n traln a naro d n a kn jižn ica prevzela težko dediščino p re jš n jih časov z veliko vrzelm i in pomanjkljivostmi, razen tega p a še ogronino neobdelanega in od­ loženega gradiva. K lju b temu, da j e bil v naši nacionalki v zad­ njem d e s e tle tju dosežen na tem p o d ro čju ogrom en n ap red ek , bo dokončna ureditev starega gradiva in izpopolnitev vrzeli, zlasti glede n a ogromen dotok sodobnega periodičnega tiska, zahtevala prej ali slej tem eljite in izredne ukrepe. P ri naši o sre d n ji narodni knjižnici se v zvezi s principom popolnosti že vrsto let p o stav lja še vedno ne popolnom a rešeno ()7