URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

v p ra š a n je našega zam ejsk eg a periodičnega tiska. Tu sta naša b ib lio g rafija in naša k n již n a zaloga zelo nepopolni. Zato bi se zaradi nezanesljivega p re je m a n ja , s k rb n e g a z b ira n ja in o h ra ­ nitve našega zam ejsk eg a periodičnega in d ru g e g a tiska morali končno pod vzeti določeni ukrepi, k i bi to v p rašanje zadovoljivo rešili, in sicer glede na naše tekoče potrebe, še bolj pa glede na p otrebe bodočih generacij. D ru go j e v pra šan je nabave inozemskega rev ialnega z n a n ­ stvenega tiska. V naši o sre d n ji kn jižn ici j e to delo v rokah stro k o v n eg a sveta in «e izv aja zelo sm otrno in sistem atično ter v sklad u s potrebam i univerze in d ru g ih znanstvenih ustanov. K er pa j e glede tega zlasti izven univerze vladala velika zmeda b rez vsak ršn e m edsebojne povezave zainteresiran ih ustanov, bo v k r a tk e m izšel register inozem skih revij, ki j i h p re je m a jo vse pom em b n ejše lju b lja n s k e kn jižnice, ustanove in p od jetja. Ta reg ister bo izhajal občasno in bo kasneje, po p re d v id e v an jih , z a je l vso našo republiko. Poleg n a k u p o v a n ja za m e n ju je ta N a­ ro d n a iin univerzitetna k n již n ic a in o sre d n ja k n jižn ica Slovenske a k a d e m ije znanosti in umetnosti p eriodične p u b lik acije skoraj z vsemi deželam i E vrope in S everne Am erike, k a k o r tudi z d r u ­ gimi, kot so n. pr. K itajsk a, Ind ija, Indonezija, Izrael, Južna A frika, Južna A m e rik a itd. Zakladi so ogromni, samo uporabili jih j e treba. P ri tem p a opažamo, da odnos do znanstvenega r e ­ vialnega tiska p r i naših m lajših znanstvenikih in zlasti pri a k a ­ dem ski m ladini še ni dovolj in pravilno razvit. Tem u problem u n aj bi u niverzitetni pedagogi posvetili posebno pozornost. Kot posebno v p ra šan je pri o b ra v n a v a n ju periodičnega tiska se p o ja v lja vloga štu dijskih knjižnic. Te so vodilne in razen re d k ih izjem edine znanstvene knjižn ice našega podeželja ter im ajo v današnjem času, zlasti v zveai z industrializacijo in šolsko reformo, vse dru gačen pomen k o t nekoč. Okoli n jih se zbira vedno večje število k u ltu rn ih , znanstvenih in strokovnih d e la v ­ cev, ki u p ravičeno zahtevajo, d a bi vsaj n a jp o tre b n e jš e gradivo, in pri tem periodični tisk ni zadnji, imeli b olj p ri ro ki in da ne bi bili glede tega navezani zgolj na kn jižn ice in arh iv e re ­ publiškega središča. Neodvisno od p o treb e večjih k re d ito v za nabav o inozem skega in drug ega ju g oslo v an sk eg a periodičnega tiska se pri študijskih knjižnicah postavlja zelo pereče v p ra š a ­ n j e ponovnega p re je m a n ja obveznega p rim e rk a v rep ubliškem m erilu. P rav ica do p r e je m a n ja obveznega p rim e rk a bi bila z vi­ d i k a zanesljive o h ra n itv e našega narodnegu in zlasti period ičn e­ ga tiska na več m estih re p u b lik e velikega pom ena za sedanjost, še bolj pa za po treb e bodočnosti. P ri d a n a š n jih možnostih, ko 6 8