URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

iiiku, ki lah ko n udijo, če že ne d ire k te n podatek, pu vsaj m ig lja j, v kateri smeri naj raziskujemo. Dokaj točne razrešitve najdem o tu d i v inekaterih izvodih časopisov ali k njig, k a m o r so jih vpisali u re d n ik i ali d o b ri poznavalci razmer. V N arodni in univerzitetni knjižnice so na p rim er laki zapiski Fr. Levca in I. Vrhovnika. Izredno d rag o cen a j e v tem pogledu tudi korespondenca, zlasti uredniška. Škoda, d a j e j e tako malo o hran jen e. Vendar še tista, k a r j e je , eni do k r a j a izčrpana. O m enim naj samo Lev- čevo korespondenco. Raziskovali so jo že z raznih strani in več­ krat, a nam še vedno lah k o da k a k š e n podatek, ki j e ostal doslej neopažen. Za tisk tega s to le tja j e z vsakim dnem več zam ujenega. Sedaj še žive lju d je , ki bi utegnili po spom inu razrešiti to ali ono neprav o ime, j u t r i jih me bo več. Politični uvodniki, v naših dnevnikih na prim er, so izhajali večinoma anonimno in le za red ke vemo pisca. D anes so u re d n ik i ali celo pisci teh člankov še tu med nam i in bi mam lahko pomagali. Čez dv ajset let to delo ne bo več tako luhko. Zgodovina pa bo iskala pojasnila, razum ljivo, n a jp re j p r i bibliografu. P rep ričan sem, da bi z o b j a ­ vo n erazrešenih psevdonim ov in amoiniimov v ja v n e m tisk u dobili m arsikakšen, imorda sicer za vedno po zabljen podatek. Poskus b e o g rajsk eg a B ib lio tek a rja pre d leti j e bil uspešen, žal j e osial le poskus. Tudi an a liz a teksta samega nam lahko d a ka j novega. M orda zvemo za piščev idejni svet, za njegovo razgledanost, m orda kaj o njegovem živ ljen ju. Vse to nas že nekoliko usmeri. Predvsem pri leposlovju nam včasih prav d o b ro služi stilna analiza. V endar bo efek t manjši, k o t b i pričakovali, k e r j e p is a n je naših m ojstrov besede, ki res im ajo svoj st.il , že dokaj raziskano, pri m anj sa­ m ostojnih osebnowtih ali p ri m ladostnih im neizoblikovanih delih pa o sam ostojnem stilu težko govorimo. Bodoči slovair bo m o ral sk u šati tudi razložiti izvor in pomen posameznih psevdonimov. Povedati bo moral, zak aj se p o ja v i ob prelom n stoletja pri nas toliko Ivaničev, Fedorov, Borisov, Rus- m irov, M ladjenovičev, Budislavov, razložil bo ozadje regiomimov P od gorjanski, Tem eniška, Rad inski itd., pojasnil bo Uitvo, Ha- rambašo, S u lfu rija Udrihoviča, Gregorčičev X in druge. Tako zbrano g radivo bo lopa osnova za doslej nenapisano štu d ijo o rtiovenski h psevdonimih. O b ko ncu bi mioral po ved a/ti, kdo naj vse to naredi. No, tega nam ena ta sestav ek mirna. Hotel j e le spomniti na p otrebo slo­ var j a slovenskih psevdonimov in na vire, iz k aterih bo treba črpati podatke. 72