URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

S t a & g l e d i TER M IN O LO ŠK I ORIS BESEDE >KNJIŽNICA« STANE SUHADOLNIK Ker je opomnil dr. V. Bohinec v Zgodovini knjižnic, da še ni preiskano, 'kdaj in od k o d smo bese<lo k n j i ž n i c a dobili, in k e r ima tndi naše strokovno glasilo po n ji ime, j e p rav, da s tv ar malo pretresem o in tako pomnožimo gradivo za k n již n i­ čarsko izrazoslovje. Da bo šlo laže, m oram o n a j p r e j spoznati ž iv lje n je besednih d v o jic k n j i g a - b 11 k v e, besed, iz k a te r ih so k n j i ž n i c a in injene sorodnice n arejen e. S ta ra domača beseda j e b u k v e . Poznajo jo tudi d ru gi Slovani (predvsem zahodni) in j e pom ensko naslonjena na b u k e v , k e r so nekoč od n j e dobivali to, n a kair so pisali, ali kakor je povedal Pohlin (Glos., 16): » ... quia veteres in cortici- bus arbo ru m , fagi, b e tu la e etc. scribebant.« Izvira iz. g e rm a n ­ skega b o k o, B u c h s t a b e . (Prim. Prim ic: B ukvar. 1814, 50.) Beseda k n j i g a j e pri nas m lajša, zato pa j e že dolgo znana vsem vzhodnim Slovanom, ki so si jo po vsi prilik i izposodili ob tu ršk em p o sre d o v a n ju iz kitajščin e ( k ’i i e n , novo k i n g ) . Razlage, da j e praslovanskega, no rdijskega, osetinskega ali a s ir­ skega izvora, so dosti m anj v erjetne. V stare jših tekstih im a k n j i g a celo vrsto (pomenov: črka, pisava, pismo, zvitek, d e­ ska, umetnost. Naši p redn ik i so imeli to r e j b u k v e . T ak o j e govoril in pisal T ru b a r, ta k o d ru g i p ro testan tje. K er pa so želeli, d a bi n jiho v a dela raizumeli vsi ju ž n i Slovani, so m an j znane besede po hrv ašk o tolmačili. K n j i g o srečam o prvič v K re lje v i Po­ stili 1567 (XV d), potem j e služila D a lm atin u v p red g ov o ru Bibli­ j e 1584 celo za šolski zgled p o jasnila: »Taku, k ateri bi nezastopil, k aj se reko Buqve, ta išči v p u h š ta b i B, taktu najde, de se Buqve reko v’n je g a jezik i Knjige.« In n a koncu, v registru, res n ajdeš: b u q u e (crajnski) = k n y g e (slovenski oli bezjački). Tu je bil besedo od kril M egiser in jo sprejel v p rv i slovenski b ese d n ja k , a j e kot hrvatizem životarila le na p a p irju . L ju d je so rabili sam o b u k v e (ali nem ško b u l i ) in te j e 1711 oče Hipolit tako,le s tro k o v n ja š k o popisal: »Bukve ipo 'zvunajni p o­ dobi, ali j e en foliant, ali in qvarto, ali in ootavo, ali in Duodecimo, ali v ’fu rm u eni ga Regištra, ali dolziga form ata, iz zapunki ali