URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

z'jerm en ci iuu na Voglejh okovane, od z n o tra j so ti platelci z’d vej,mi platnicam i, v c a s s u tudi rezdileni v’stranice dnu s’tim zam erkuvajinam na k rajih.« (Orbis, 41.) Sedem deset let k asn e je se j e k n j i g a spet pojavila, to pol v P ohlinovem Besedišču. Še zmerom j e bila sama, a k e r j e imela v n je m z n ak lo n jen o stjo dod ano pojasnilo, da j e s ta ra beseda, in v Glosarju «e enkrat, da jo im ajo vsi slovanski narodi, pri nas p a da j e izumrla, j e k a r čez noč dobila domovinsko p ravico tu di n a K ra n jsk em , k a k o r jo j e b ila za radi (neposrednega vpliva k ajkavcev že maio prej na Štajerskem in v Prekm urju. O d tod so jo poznali Popovič. Kiizmič (prim. njegovo Kniigo molitveno, 178)), Alič, D a jn k o (Lelirb., 99) in seveda tudi Murko, ki ji je leta 1833 napisal tako toplo priporočilo. Pa g le j: n asledn jeg a leta j e sestavil D o len jec Jožef Kek z M etelkovo pomočjo slovar za šolsko rabo in v n je m že sto ji: k n i g a , b u k v e , d a s B u c h . In v p osvetilu Bledweisovih Novic 1843: » . . . v sloven­ skim natisnene b u k v e (knige) bodo zvesto pregledane.« K ako j e ra v n al P reše ren ? Besedo b u k v e j e zapisal de­ v etk ra t, k n j i g o t r ik ra t. K a d a r j e govoril o slovenskih s tv a ­ re h (Nova p isarija, zasebna pisma), j e izb ral p rv i izraz, če se j e norčeval ali če j e mislil na ostale Slovane, se j e odločil za d ru g e g a (prim. puščico o Čopovih k n jig ah-figah ali sonet o šalo- b ardah). Sodobniki so bili za te o dtenke povečini gluhi, samo posam ezniki so ga posnemali. Med njim i je šel n a jd lje Stritar. Potem ko j c bil že sam uporabil k n j i g o v zgodnjih spisih in ko j e bil M arn (jez. 1866, 14) ugotovil, da je ta beseda zm a­ gala, j e p rijel za metlo in čistil iz svojih in tu jih del vse, k a r se mu j c zdelo p apirnato, in pri tem za g ren jen o učil: »Jaz še vedno b erem stare b u kv e, ko drugi čitajo nove knjige.« (SG 1868, 163.) A m p ak nič se ni dalo več naprav iti. K n j i g a j e iz­ rinila besedo b u k v e do danes toliko na rob, da jo zapišejo pisaitelji k v ečjem u v p re m e m govoru k m ečk ih ljudi, v vsak d a­ n jem živ lje n ju pa jo tudi slišimo bolj redko, navadno s s ta rin ­ skim ali satiričnim prizvokom (gorske, črne, san jsk e b u k v e; v b uk v e buljiti). Vzporedno z vojsko m ed b u k v a m i in k n j i g o se j e ve­ čala želja, n a jti p rim ern o besedo za prostor, k j e r se k n jig e zbirajo, h ra n ijo , izposojajo in b erejo , pa n aj bo s p e lja n a iz tega ali o n eg a korena. B u k v e in k n j i g a niti d an d a n es nista odložili orožja, zakaj p re m a g a n k a k a r noče oditi, b a h a se s p r e ­ teklostjo in nekam p ri moči j e še, zm agovalka pa bi ra d a s so­ b o jev n ik i vred reč čim prej končala. To j e boj d v e h častiljivih, en a k o v red n ih nasprotnikov. K n j i ž n i c a in n je n e soznačnice 74