URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

pa so kot enodnevnice, m ed k a te rim i ne ostane živa tista, ki je ali naj lepša ali n ajm očnejša, m arv e č tista, ki ima n a jv e č — sreče. Z godovinarji trdijo, d a j e bila zasnovana p rv a k n již n ic a na Slovenskem v Stični v d ru g i polovici 12. stoletja. K m alu potem so jih dobili vsi večji sam ostani. P ro te s ta n tje so jih pomnožili is knjižnico k r a n js k ih deželnih stanov in z zasebnimi zbirkam i, med k aterim i j e b ila naj lepša Bohoričeva. Kako iti kaj so vsem tem »knjižnicam« prav ili, j e 'težko reči; slovenskega izraza n a j ­ b rž še ni bilo. P rv a priložnost, da bi se zapisala ali n ap rav ila ustrezna beseda, se j e ponudila p ro testantom ob p r e v a j a n j u biblije, v k a te ri j e vsaj n a d v e h mestih govor o biblioteki in k j e r se rabi p ra v ta izraz (Esdra 1/5 in 6; J e re m ija 36). A k e r Dalm atin ni delal po vulgati, temveč po L utru , j e uporabil namesto »bi­ blioteke« h i š o ( k r a l j e v i h š a c e v), k a m r o i n k a n e - I i j o, s k ra tk a besede, k ak ršn e im ajo nem ški in drugi istočasni p re v o d i: S c h a t z h a u s d e s K ö n i g e s , l a m a i s o n d e s t r e s o r s d u l o i , r i t n i c a , h a z n a , d o m , h r a m , k 1 i j e t ipd. (Kasnejše izdaje b ib lije so te netočnosti popravile.) Seveda se ne smemo čuditi; k n jižn ice so bile m a jh n e , dosti j i h ni bilo, pravega razločka m ed knjižnico in k n jig a rn o ni bilo — še štiri stoletja kasn e je so se pojm i mešali. Zato j e tu d i Megiser leta 1592 k n jižnico e n k ra t poskušal opisati s k e r s e B u q v i h r a n u (1 4 a)., drug ič p a mu j e pom enila b u k v a r i c o oz. š t a c n n o h b u k v u m (A 7 b). Za zdaj se ne da dognati, ali j e b u k v a r i c o sam naredil ali jo j e k je slišal. Izposodil si je gotovo ni. To besedo sta vzela od njega Alasia in Apostel, le Kastelec (povsod s. bibliotheca in libraria) j e ostal pri opisu; k a m r a , k i r s e b u q u e h r a n i o . P o jm a j e ločil H ipolit (Diet., 342) in zapisal o knjižnici, da j e b u k v e n a k a m r a a l i h r a m b a , v k a t e r i s e e n a c e j l a s p r a v a t i h b u k o u v k u p a j h r a n i — b u k v a - r i j a, k n jig a rn o j e imenoval b u k v e n a š t a c u n a. S tv a r ni bila všeč sam ovoljnem u Pohlinu, pa j e nam esto b u k v a r i j e nasvetoval dva nova izraza: b u k v a l i š č e in k n j i g a r i j a (Gram., 120). Njegov naslednik Gutsimann (Wort., 52) se je sicer ogrel r /.a b u k v a l i š č e , toda v isti sapi je zagovarjal tujko b i b l i o t e k o ; ta se p recej še ni p rijela, pač pa so jo začeli pogosteje rabiti po M urku. Pa pustimo b e s e d n ja k e in slovnice te r odprim o L ju b lja n s k e novice! V n jih naletim o leta 1798 (No. 25) na Vodnikovo sporočilo, da j e imel oče M arko »v’ bu- kviši tiga k lostra Bohoiričovo inu Hypolitovo gramatiko«. Nova soznačnica, b u k v i š č e , se j e k a k o r ime za knjiižnico ali k njiž- 75